Svet Evropske centralne banke (ECB) v četrtek v skladu s pričakovanji znova ni spremenil ključne obrestne mere za območje evra. V skladu s pričakovanji je bilo napovedano tudi podaljšanje nekaterih protikriznih izrednih ukrepov.
Obrestne mere bodo še lep čas ostale na trenutnih ravneh
Po ocenah analitikov naj bi cena denarja v kontekstu pomislekov o usodi okrevanja evropskega gospodarstva ob težavah nekaterih držav v evrskem območju, še vedno prešibki rasti v ZDA in negotovosti glede globalnega gospodarskega okrevanja v območju evra še lep čas ostala na tej ravni, najverjetneje celo globoko v naslednje leto.
To je v četrtek potrdil tudi predsednik ECB Jean-Claude Trichet, ki je znova ugotovil, da v luči gibanj bruto domačega proizvoda, inflacije in obsega denarja v obtoku obrestna mera ostaja primerna.
Svet ECB prav tako ni spremenil obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oz. 0,25 odstotka.
ECB bo nadaljevala z odkupom državnih obveznic
Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB zatrdil, da bo ECB nadaljevala z odkupom državnih obveznic, v okviru katerega je od maja kupila že za 67 milijard evrov državnih obveznic, od tega v luči irske krize minuli teden 1,35 milijarde evrov, kar je bilo največ po septembru.
Trichet je dejal, da se ta krizni program, s katerim želi ECB pomagati državam z evrom v težavah pri refinanciranju in bančnemu sistemu, ki je lastnik obveznic tveganih držav, nadaljuje, ni pa želel razkriti ničesar o njegovi končni višini.
O tej analitiki sicer zgolj špekulirajo, saj je v Frankfurtu ne razkrivajo. Nekateri mediji so po pisanju francoske tiskovne agencije AFP pisali, da naj bi program obsegel kar 1.000 ali celo 2.000 milijard evrov.
ECB sicer izvaja posebne operacije za ponovno »vsrkanje« likvidnosti, ki jo daje na trg obveznic, s čimer naj bi zagotovila, da položaj denarne politike ostaja nespremenjen. Trichet je tudi ponovil, da pri delovanju ECB ne gre za t.i. Quantitative Easing oz. povečevanje obsega denarja v obtoku, saj ECB ves čas vsrkava presežno likvidnost.
Nadaljevanje z ukrepi, dokler bo to potrebno
Analitiki so sicer po novembrskem zasedanju osrednjega organa denarne politike v območju evra pričakovali, da bi utegnil Svet ECB ob počasni normalizaciji posojilnih tokov v območju evra napovedati postopno odpravo ukrepa zagotavljanja neomejene likvidnosti po fiksni obrestni meri, a so nato ob trenutnih zaostrenih razmerah zaradi Irske in nevarnosti okužbe spremenili mnenje.
Trichet je tako izpolnil pričakovanja vlagateljev in napovedal, da bo ECB »dokler bo potrebno« oz. vsaj do 12. aprila 2011 nadaljevala z rednimi in posebnimi operacijami refinanciranja bank v neomejenem obsegu in po fiksni obrestni meri.
Prvi mož ECB je pri tem napovedal, da bo Svet ECB še naprej pozorno spremljal razvoj dogodkov in ustrezno prilagajal svojo politiko.
Dinamika okrevanja ostaja pozitivna
Trichet je sicer zatrdil, da dinamika gospodarskega okrevanja v območju evra ostaja pozitivna, vendar pa raven negotovosti ostaja povišana. Gospodarska rast v območju evra naj bi se nadaljevala tudi v zadnjem trimesečju, izvoz naj bi še naprej poganjal rast, več pa naj bi k njej začela prispevati tudi domača poraba.
Inflacijska pričakovanja so po drugi strani ob počasni rasti količine denarja v obtoku trdno zasidrana znotraj srednjeročnega cilja ECB, ki ji je inflacija blizu, vendar pod dvema odstotkoma.
Tako kot vedno, je Trichet tudi tokrat države evrskega območja pozval k jasni in verodostojni konsolidaciji javnih financ, s katero bi se okrepilo zaupanje vlagateljev v javnofinančno vzdržnost. Opozoril je, da se glede stabilizacije javnih financ rezultati po državah območja evra razlikujejo, saj so nekatere na dobri poti, druge pa vlagatelji pojmujejo kot tvegane.
ECB malenkost zvišala napoved za letošnjo rast v območju evra
Evropska centralna banka (ECB) v decembrski napovedi glede gospodarske rasti v območju evra ocenjuje, da se bo BDP v območju skupne valute letos okrepil za 1,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot v septembrski napovedi. Za prihodnje leto napoved ECB ostaja pri 1,4 odstotka, v letu 2012 pa naj bi bila rast znova 1,7-odstotna.
ECB sicer napovedi objavlja v obliki intervalov. Letos naj bi tako rast bruto domačega proizvoda (BDP) dosegla med 1,6 in 1,8 odstotka, prihodnje leto pa med 0,7 in 2,1 odstotka, je po četrtkovem zasedanju Sveta ECB razkril predsednik ECB Jean-Claude Trichet.
ECB je postregla tudi z napovedjo za leto 2012, ko naj bi bila gospodarska rast znotraj intervala med 0,6 in 2,8 odstotka, kar pomeni srednjo raven 1,7 odstotka.
Trichet je poudaril, da so napovedi ECB bolj ali manj usklajene z napovedmi drugih mednarodnih gospodarskih in finančnih ustanov.
Evropska komisija je v ponedeljek sicer napovedala, da naj bi območje evra letos beležilo 1,7-odstotno rast, prihodnje leto 1,5-odstotno, v letu 2012 pa 1,8-odstotno. Mednarodni denarni sklad pa napoveduje, da naj bi članice evrskega območja ob koncu letošnjega leta dosegle 1,7-odstotno rast, leta 2011 pa 1,5-odstotno.
ECB je objavila tudi napovedi glede inflacije. Ta naj bi letos dosegla 1,6 odstotka (med 1,5 in 1,7 odstotka). Prihodnje leto naj bi dosegla 1,8 odstotka (med 1,3 in 2,3 odstotka), v letu 2012 pa 1,5 odstotka (med 0,7 in 2,3 odstotka). Napoved za 2011 je višja za 0,1 odstotne točke.
V vsakem primeru naj inflacija v prihodnjih letih ne bila težava, saj naj bi ostala znotraj srednjeročnega cilja ECB.
