Sloveniji po besedah premiera Boruta Pahorja nihče ne pripisuje, da bi se ji lahko zgodila Grčija. Slovenije nihče ne umešča v države, ki bi bile na robu, kaj šele čez rob tveganja, je dejal ob robu seje DZ in dodal, da je njegova naloga, da pri tem tudi ostane. Za to bo treba sprejeti odločitve, ki zahtevajo širše soglasje.
»Ko pomagamo Grčiji, pomagamo sebi,« je dejal predsednik vlade in dodal, da bo Slovenija v resnih težavah, če bi prišli do resnih težav v območju evra.
»Očitno je, da se v območju evra in EU dogaja nekaj, kar je brez presedana. Brez presedana zato, ker imamo opravka z bankrotom držav,« je izpostavil. Po Grčiji namreč očitno utegneta biti naslednja dva problema Portugalska in Irska, pri čemer pa po njegovi oceni ni nujno, da se bo tukaj vrsta zaustavila.
Želja, da bi Slovenija ostala v t.i. nemško-francoskem klubu
To je za Slovenijo pomembno zato, ker bo morala sprejeti odločitev, kakšne bodo posledice sodelovanja v mehanizmu, s katerim bo avtomatsko dajala poroštva za ti dve in morda preostale države. Premier se bo o reševanju krize, v katero je zašlo območje z evrom, sicer na vrhu Nata in vrhunskem srečanju EU-ZDA v Lizboni konec tedna pogovarjal z voditelji evropskih držav.
Premierova želja je, da bi Slovenija z železno fiskalno disciplino in sprejemom pokojninske reforme ostala v t.i. nemško-francoskem klubu, da bi pomagala državam, ki so zašle v krizo s sodelovanjem v avtomatskem mehanizmu in da bi to ljudje v državi razumeli kot ne le altruistično dejanje, ampak tudi kot sebično ravnanje, če jim je to bližje.
Slovenija bo sodelovala v avtomatskem mehanizmu pomoči EU
»Namreč, če in v kolikor bo ostal evro, toliko bomo imeli tudi mi potrebne finančne moči za okrevanje. Ne znam si predstavljati Slovenije zunaj območja evra. Ne znam si predstavljati kakšnih širših kriz v območju evra,« je poudaril. Če bi se namreč zgodilo, da bi evro zašel v težave, bo v težavah tudi Slovenija. Evro je po njegovi oceni stabilna valuta, ki ima sicer zdaj neke težave, ampak te so rešljive.
Ko bo prišel pred DZ in povedal, da bo Slovenija sodelovala v avtomatskem mehanizmu za morebitno pomoč Irski in Portugalski, pričakuje, da bo večina ljudi vedela, da gre za pomoč valuti, s katero upravljamo tudi mi. Brez te valute »mi neke prave alternativne razen vrnitve na tolar, kar nas bi kot majhno in ranljivo ekonomijo, ki se šele pobira iz krize, spravilo v zelo ranljiv položaj, nimamo.«
»Nekoliko bo to poroštvo Slovenijo tudi stalo, Grčija je bila v volumnu približno 273 milijonov evrov, videli bomo, koliko bo znašal skupen volumen v mehanizmu za ti dve državi, če bosta zaprosili za pomoč,« je dejal. Dodal je, da Portugalska praktično že pripravlja formalno prošnjo, Irska pa ta hip še okleva, vendar glede na vse, se to utegne zgoditi.
Slovenija ima gotovo svoje težave, vendar je primanjkljaj, zlasti če bo DZ v sredo sprejel rebalans proračuna, v mejah finančne discipline, je dejal premier in pojasnil, da je dolg v deležu bruto domačega proizvoda 40-odstoten in je daleč pod povprečjem EU, izvaja se tudi pokojninska reforma. »Mi imamo za enkrat vse performanse, zaradi katerih smo na strani držav, ki niso v tveganju,« je poudaril.
Poslanci iz opozicije bodo imeli vse informacije in analize, ki so zaupne narave
Pahor je sicer v sredo, ker se mu zdi pomembno, da obstaja širše politično razumevanje za hitre in pogosto zelo težke odločitve, dal navodilo ustreznim vladnim službam, da imajo tudi poslanci iz opozicije absolutno vse informacije in analize, ki so zaupne narave, v svojih rokah takoj, ko bodo te pripravljene za odločitve, ki jih bo treba hitro sprejemati.
