Nastopil je čas, da gremo iz krize ven, je povedal podpredsednik Evropske investicijske banke (EIB) ter nekdanji premier Anton Rop. V upanju, da bo novi vladi pri tem uspelo, kot ključno izpostavlja hitrost in učinkovitost ukrepanja ter sledenje državam, ki so se v protikrizni politiki izkazale kot uspešne.
Rop se sicer ni želel pretirano spuščati v komentiranje delovanja nove slovenske vlade, je pa imel že v svojem nastopu na poslovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji nekaj nasvetov glede javno-zasebnega partnerstva, s katerim si želi vlada ob pomanjkanju proračunskih sredstev pomagati pri financiranju investicij.
Takšna partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem so se tako po njegovih besedah kot uspešna izkazala v najbolj razvitih državah EU. V manj razvitih državah so lahko po dosedanjih izkušnjah tudi težava. Za njihov uspeh je tako ključno kakovostno zakonodajno in poslovno okolje, v Sloveniji pa priložnost zanj vidi bolj kot na državni vidi na lokalni ravni.
Rop, katerega polje delovanja v EIB je Srednja in Vzhodna Evropa, je spregovoril še o priložnostih, ki jih Sloveniji ponuja ta hišna banka članic EU, ter o nekaterih drugih vidikih trenutnih gospodarskih razmer.
Nova vlada si je zastavila dve prioriteti. Prva in takojšnja je konsolidacija javnih financ in sočasni ukrepi za zagon gospodarske rasti, druga in v drugem koraku pa izvedba strukturnih reform. Se s tem pristopom strinjate?
Ni moja naloga, da bi ocenjeval delo vlade in tega tudi ne želim, se mi pa zdi pomembno, da vlada ve, kaj hoče in da ima jasno opredeljeno politiko. V nadaljevanju bo zelo pomembno, da bo tisto, kar si je zastavila, naredila sorazmerno hitro in upam tudi učinkovito ter da bo ob tem sledila tistim državam, ki so bile pri tem uspešne.
V Sloveniji smo sedaj soočeni s sorazmerno dolgo trajajočimi slabimi gospodarskimi razmerami, praktično lahko rečemo s krizo. Nastopil je čas, da gremo iz krize ven. Verjamem in upam, da bo to vladi uspelo.
Kakšni bi morali biti sicer po vaši oceni v trenutnih razmerah ukrepi ekonomske politike za hitrejši izhod iz krize?
Mislim, da so ukrepi, ki gredo v smer, kot si jo je začrtala vlada, pravi. V Sloveniji niti nisem videl velikih programskih razlik med strankami. Praktično vse se strinjajo v tem, da je treba varčevati, narediti rebalans proračuna in nato v naslednji fazi izpeljati potrebne strukturne reforme ter ob tem pripraviti ukrepe za spodbuditev rasti.
To je standardna naloga vseh članic EU in v tem pogledu ni nekih skrivnosti, zato ni treba odkrivati tople vode. Treba je vse to le učinkovito izpeljati. Skrivnost uspeha tako slovenske kot katerekoli druge vlade znotraj EU je torej v tem, ali lahko zastavljeno strategijo izpelje hitro in učinkovito. Če bo to novi vladi uspelo, potem bo to uspešna vlada.
Varčevanje in zagon rasti se deloma medsebojno izključujeta. Kje vidite odgovor na vprašanje, kako eno z drugim združiti?
To je ena od velikih dilem, s katero se ukvarja celotna Evropa. Popolnoma jasno je, da je varčevanje potrebno, a ob tem je treba najti tudi ustrezne inštrumente, da se spodbudi gospodarska rast. Predlogi, kako to storiti, so zelo različni.
Eno od orodij pri stabilizaciji finančnega sistema, ki je predpogoj za to, da lahko govorimo o gospodarski rasti, je ustrezna denarna politika. Ta mora biti po mojem mnenju v času, ko praktično vse države izvajajo restriktivno fiskalno politiko, nekoliko bolj ekspanzivna.
To Evropska centralna banka s triletnimi operacijami refinanciranja bank počne. Mislim, da gre za zelo pomemben ukrep, ki bo do določene mere zmanjšal kreditni krč v evropskih bankah, in upam, da ga bodo dobro izkoristile tudi slovenske banke.
Poleg denarne politike gre pa še za sklop ukrepov držav na različnih področjih.
Eno so ukrepi davčne politike, ki so izjemno kompleksni in jih ni lahko izpeljati. V času krčenja izdatkov je zelo težko sočasno počez zniževati davke. Določene države počnejo celo obratno in nekatere davke zvišujejo.
Nekatere so se tako zatekle k dvigu davka na dodano vrednost (DDV), a analize kažejo, da ima lahko tak ukrep pozitivne in negativne posledice. Kakšne bodo, je odvisno od tega, kako se dodatni prihodki porabijo.
Dvig DDV vpliva na inflacijo in s tem do določene mere na potrošnjo, kar ni dobro za gospodarsko rast. Po drugi strani pa lahko dodatni viri, v kolikor so porabljeni za investicije, pospešijo gospodarsko rast.
Gre torej za nekoliko bolj tvegan ukrep, ki pa je povezan predvsem s striktno in učinkovito porabo dodatno pridobljenih sredstev. Če temu ni tako, ima lahko dvig DDV negativen vpliv na rast.
Potem so tu še ukrepi spodbujanja investicij, ki se lahko sami sebe financirajo. To je posebno področje, s katerim lahko države okrepijo rast.
Konkretno povedano, z vidika EIB, lahko mi proticiklično delujemo tako, da skušamo ob dodatnem kapitalu s strani članic EU kot lastnic povečati obseg poslovanja, da skušamo naša sredstva v večji meri kombinirati s sredstvi EU in da skušamo skupaj z Evropsko komisijo oblikovati nekatere nove finančne instrumente, s katerimi bi lahko spodbudili investicije.
Že kar nekaj časa se pripravljajo projektne obveznice, ki bi lahko bile eden takšnih vzvodov za dvig investicij v infrastrukturo.
Že večkrat ste ocenili, da Slovenija ne uporablja v zadostni meri možnosti financiranja, ki ji ga ponuja EIB. Vlada želi kljub fiskalnim omejitvam zagnati nov investicijski ciklus. Koliko ji lahko pri tem pomaga EIB. O kakšnem finančnem potencialu govorimo?
Tega seveda jaz ne morem povedati v številki, saj na koncu o podpori slovenskim projektom ne bom odločal jaz, temveč upravni odbor in odbor direktorjev EIB. Več kot bo primernih projektov, ki bodo ustrezno pripravljeni v luči prioritet EU in EIB, večja bo možnost za povečanje sedanjega obsega sredstev.
Ena od prednosti Slovenije je, da je sorazmerno majhna in se zato niti znatno povečanje sredstev za državo ne pozna toliko pri poslovanju banke. So pa seveda omejitve in ob sedanjem obsegu kapitala ter ob želji, da ohrani oceno AAA, EIB ne bo povečevala obsega poslovanja, torej mora Slovenija konkurirati z dobrimi projekti.
V kratkem bom glede možnosti sodelovanja Slovenije z EIB poslal pismo ministru Janezu Šušteršiču in računam na to, da se bova kmalu sestala.
EIB deluje skozi posojila gospodarstvu neposredno ali prek posrednikov, pa tudi skozi dopolnjevanje sredstev EU in podporo proračunskemu financiranju posameznih držav. Kje vidite glavne poti za vaše delovanje v Sloveniji?
Banka je doslej zelo dobro sodelovala s SID banko. Zelo dobro je bilo tudi sodelovanje s poslovnimi bankami in računamo, da ga bomo še okrepili. V fazi odobritve je tako zelo ugodno posojilo NKBM, o dodatnih virih za financiranje pa se pogovarjamo tudi z Banko Celje in Abanko.
Potem so tukaj še nekatera velika slovenska podjetja v zasebni in javni lasti, s katerimi prav tako potekajo pogovori. Lani smo pogodbo podpisali z Geoplinom, računamo pa še na dogovor z Elesom in Holdingom Slovenske elektrarne glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj.
Znani ste kot eden tvorcev sedanje pokojninske zakonodaje, prav tako pa ste igrali vidno vlogo pri pogovorih s socialnimi partnerji, ko je šlo za sporazum o tem, kako izpolniti pogoje za vstop v območje evra. Kako gledate na odločitev vlade, da gre takoj na začetku v pogajanja o novem socialnem sporazumu glede ukrepov za izhod iz trenutnih kriznih razmer?
Mislim, da niti nima alternative. Vlada se mora pogovoriti in skušati doseči dogovor s socialnimi partnerji. Vse drugo bi pomenilo zgolj neproduktivno zavlačevanje s pripravo in sprejemom teh ukrepov.
Tudi tu ni posebnih skrivnosti in novih poti. Je samo ena, to je strpno in dolgotrajno dogovarjanje, sklepanje kompromisov in na koncu odločitev.
Vlada je sicer strukturne reforme preložila na prihodnje leto, a s strani mednarodnih ustanov, nedavno zopet Evropske komisije, redno prihajajo opozorila, da je Slovenija pri pokojninski reformi premalo ambiciozna. Menite, da bi morali v luči tega vseeno že letos poskusiti z reformo?
Mislim, da je to stvar vlade. Menim, da se mora na začetku ukvarjati s kratkoročnimi problemi. Prav je, da počne, kar počne. Verjamem pa tudi, da se bodo sorazmerno hitro začeli pogovarjati tudi o pokojninski reformi.
Kje po vaši oceni ležijo priložnosti za pospešitev slovenske gospodarske rasti na raven, ki bo za nekaj odstotkov višja od povprečja v območju evra?
Tudi tu ni nobene skrivnosti. V zadnjih treh letih so investicije stalno upadale, zato je odgovor najprej v osnovnih investicijah, ki lahko kratkoročno okrepijo rast, na primer na področju infrastrukture. Treba je doseči normalno raven investiranja, ki bo omogočila bolj dinamično rast.
Sočasno pa je treba okrepiti tudi investicije za bolj dolgoročen dvig produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva, torej naložbe na področju raziskav, razvoja in znanja. Ta dva procesa morata potekati sočasno.
Ali verjamete, da bi bila lahko gospodarska rast v Evropi in Sloveniji ob koncu leta višja od sedanjih napovedi, ki govorijo o stagnaciji ali celo blažji recesiji?
Mislim, da moramo biti optimisti, a moja ocena, je, da bomo lahko vsi skupaj zelo zadovoljni, če končni rezultat ne bo še slabši od sedanjih ocen.
