Med gonilnimi silami prednjačita Brazilija in Mehika, ki sta z naprednimi gospodarskimi reformami uspeli ustvariti stabilno ozračje za tuje naložbe in solidno rast.
Slabi znaki glede svetovnega gospodarstva se nadaljujejo, potem ko je včeraj bonitetna agencija Moody's na podlagi šibke rasti, velikega javnega dolga in stalne politične negotovosti znižala bonitetno oceno Japonski z Aa3 na Aa2 s stabilnimi obeti. Dvome v vzdržno okrevanje zbujajo tudi podatki Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je sporočila, da se je povprečna rast BDP 33 držav članic v letošnjem drugem četrtletju upočasnila že četrtič zapored. Pri tem prednjačijo države območja evra in ZDA, svetovna gospodarska rast pa je vse bolj odvisna od držav v razvoju, zlasti Kitajske, Indije in držav Latinske Amerike.
Težava ZDA brezposelnost
V ZDA sta z nespodbudnimi podatki postregli dve izmed največjih bank, Citigroup in JPMorgan Chase, ki sta občutno znižali napoved ameriške gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. Največje svetovno gospodarstvo naj bi tako v letu 2012 namesto z 2,7 raslo z le 2,1 odstotka, glavna razloga pa sta hud padec zaupanja potrošnikov in nadaljnja stagnacija nepremičninskega trga. Slaba je tudi napoved dinamike rasti za drugo letošnje polletje, kar predstavlja velik problem pri zaposlovanju. Trenutno se v ZDA ustvari bistveno premalo novih delovnih mest za občutno zmanjšanje 9,1-odstotne stopnje brezposelnosti, delodajalci pa se za obsežnejše zaposlovanje ne odločajo tudi zaradi skromne široke potrošnje. Slednja je ključnega pomena za ameriško gospodarstvo, saj predstavlja kar 70 odstotkov BDP, najnovejši podatki pa kažejo le rahlo izboljšanje. Enako velja tudi za industrijsko proizvodnjo, ki je julija zrasla zlasti na račun okrevanja avtomobilske industrije.
Ob tem okrevanje gospodarstva dodatno ovirajo politični boji v Washingtonu. Dolgoročno bo za ZDA ključno krčenje proračunskih izdatkov v višini med 2100 in 2400 milijardami dolarjev, po nekaterih ocenah pa je potrebnih celo 4000 milijard. K zmanjšanju primanjkljaja bi lahko pripomogla tudi uvedba davka na dodano vrednost, a predlog bo verjetno deležen številnih kritik. Nasploh so odmevne razprtije in politikantski dogmatizem med demokrati in republikanci močno omajali zaupanje svetovnih trgov v politično odločnost ameriškega vrha ter ZDA pripeljali na rob gospodarske polomije. Anketa, ki jo je med 39 vodilnimi ameriškimi ekonomisti opravil časnik USA Today, tako podaja kar 30-odstotne možnosti za ponoven zdrs ameriškega gospodarstva v recesijo.
Japonski potres "ob najslabšem možnem času"
Še slabše je stanje japonskega gospodarstva, ki se že kronično spopada s stagnacijo in političnimi krizami, hud udarec pa jim je zadal tudi marčevski katastrofalni potres. Povzročil je več kot 20.000 smrtnih žrtev in večmilijardno škodo, še bolj pa so posledice občutili svetovni trgi, saj so bile več mesecev ovirane tudi globalne dobavne verige.
Posledično se je japonsko gospodarstvo že tretje zaporedno četrtletje skrčilo, tokrat za 1,3 odstotka na letni ravni. Tretje največje svetovno gospodarstvo naj bi sicer v tretjem četrtletju rahlo zraslo, k čemur naj bi prispevale zlasti obsežne naložbe v obnovo poškodovane infrastrukture. A težavo pri okrevanju izrazito izvozno usmerjenega gospodarstva predstavlja izjemno močan jen, ki utegne doseči celo rekordne vrednosti od konca druge svetovne vojne, v pomoč pa niso niti znaki ohlajanja zahodnih gospodarstev.
Gonilo svetovne rasti ostajajo trgi v razvoju
Tudi na trgih v razvoju sicer razmere niso več tako obetavne kot še nedolgo nazaj, a vseeno so temelji za rast robustnejši kot v razvitih državah.
Kitajska še vedno beleži solidno gospodarsko rast, ki temelji zlasti na urbanizaciji, infrastrukturnih naložbah in velikem potencialu potrošnje. A obenem se država že dolgo spopada z visoko inflacijo, ki je julija dosegla kar 6,5 odstotka. Centralna banka cenovne pritiske le s težavo brzda, v zadnjem času pa uporablja tudi nadzorovane apreciacije kitajskega juana po letni stopnji okoli 6 odstotkov. Poleg zniževanja inflacije bi to povečalo tudi kupno moč kitajskih uvoznikov in tako pomembno prispevalo k rasti globalnega povpraševanja.
Še večje težave z inflacijo ima Indija, kjer je julijska stopnja inflacije že osmi zaporedni mesec presegla 9 odstotkov. A ob tem ne gre zanemariti zelo ugodnih demografskih trendov in ogromnega potenciala, saj se indijskemu gospodarstvu obeta vzdržna stopnja rasti okoli 8 odstotkov.
Tudi Rusija je na letni ravni v drugem letošnjem četrtletju beležila 3,4-odstotno rast BDP. Ruske oblasti imajo ambiciozne načrte privatizacije 14 največjih državnih podjetij, prodaja katerih naj bi precej pomagala zmanjšati proračunski primanjkljaj do leta 2014.
Latinska Amerika se občutno stabilizira
Enega izmed največjih potencialov predstavlja Latinska Amerika, ki se je v zadnjih letih zelo stabilizirala in uvedla hibridni sistem socialnega kapitalizma. Celotno območje je lani doživelo 6-odstotno rast, končno pa dosega tudi vzpon srednjega razreda ter večjo socialno varnost in enakost. Glavno težavo ob tem predstavlja velik delež industrijskih in surovinskih družb v gospodarski strukturi, kar v volatilnih tržnih razmerah pomeni bistveno večjo izpostavljenost pretresom.
Med gonilnimi silami prednjačita Brazilija in Mehika, ki sta z naprednimi gospodarskimi reformami uspeli ustvariti stabilno ozračje za tuje naložbe in solidno rast. Študija globalnega indeksa razvoja trgovine na drobno za leto 2011 Brazilijo označuje celo za državo z največjim potencialom rasti trgovine na drobno, v naslednjih petih letih pa se pričakuje tudi petodstotna letna rast BDP. Težavo predstavlja inflacija, saj je julijska stopnja s skoraj 6,8 odstotka najvišja v zadnjih šestih letih. Medtem je mehiška gospodarska rast za leto 2011 ocenjena med 3,8 in 4,8 odstotka, za 2012 pa med 3,5 in 4,5 odstotka. Na najnižje vrednosti v zadnjih petih letih je letos upadla tudi inflacija. Glavni cilj Mehike pa ostaja zmanjšati odvisnost od ZDA, kamor izvozijo kar 80 odstotkov dobrin.
Evropsko gospodarstvo pred novimi preizkušnjami
Nepričakovan padec novih naročil v evropski industriji ter nižje zaupanje potrošnikov v Nemčiji sta zadnja izmed kazalnikov, ki napovedujejo, če že ne ponovnega zatona v recesijo, pa vsaj nove prepreke na poti okrevanja gospodarstva EU.
Obseg novih industrijskih naročil v območju evra se je tako v juniju na mesečni ravni skrčil za 0,7 odstotka, medtem ko je v vsej EU padel za manj izrazitih 0,3 odstotka. Kljub rasti naročil v letni primerjavi bode v oči dejstvo, da je bila ta v primerjavi z majem upočasnjena, in sicer v območju evra za 4,4 odstotne točke, na 11,1 odstotka, v vsej sedemindvajseterici pa s 14,3 na 8,5 odstotka.
Ob zgornjih podatkih skrbi tudi padec zaupanja v nemško gospodarstvo, ki je bil avgusta na mesečni ravni celo največji po propadu banke Lehman Brothers. Raziskava nemškega inštituta za ekonomske raziskave Ifo iz Münchna je namreč pokazala, da je zaupanje strmoglavilo za 4,2 točke, na 108,7 točke, in je tako na najnižji ravni v zadnjih 14 mesecih. Analitik Ifo Klaus Abberger je pojasnil, da je močan padec posledica turbulenc na svetovnih trgih, ki so močno znižala izvozna pričakovanja nemških podjetij. Hkrati je ocenil, da lahko precej nižje zaupanje pomeni »prelomno točko« in znatno zviša tveganja za ponoven prihod recesije v največje evropsko gospodarstvo.
Glede na to, da se je rast nemškega BDP v preteklem trimesečju praktično zaustavila (0,1 odstotka) in so se gospodarske aktivnosti v območju evra upočasnile za več kot pol odstotne točke, na 0,2 odstotka, je jasno, da korak do recesije ni več velik. V kolikor se bo krčenje gospodarskih aktivnosti nadaljevalo v istem tempu, bi lahko območje evra zajela že v tem četrtletju.
Vodilni ekonomisti neenotni glede prihodnosti
Svetovni trgi bodo z zanimanjem pričakovali jutrišnje zasedanje ameriške centralne banke (Fed), na katerem bo guverner Ben Bernanke verjetno nakazal nove smernice ameriške denarne politike. Nekateri pričakujejo, da bo Bernanke oznanil tretji obrok stimulativnih ukrepov (QE3) za spodbuditev ameriškega gospodarstva. Lanskemu srečanju so sledili nakupi državnih obveznic v višini 600 milijard dolarjev.
Njegov predhodnik Alan Greenspan pa je glavno "krivdo" za nastalo situacijo prevalil na Evropo. Po njegovih besedah je bila ameriška gospodarska rast sicer šibka, a stabilna, vse dokler Italija ni zašla v težave. Spiralna rast ameriškega dolga pa se mu ne zdi zaskrbljujoča, saj ima Fed vedno možnost tiskanja novega denarja.
Številni ugledni ekonomisti si niso enotni glede prihodnjih gospodarskih gibanj. Znani napovedovalci medvedjih trendov, med katerimi prednjačita Marc Faber in Nouriel Roubini, so ostali zvesti svoji retoriki in svetovnemu gospodarstvu napovedujejo temačno prihodnost, saj so gospodarski kazalci izjemno slabi, ob odsotnosti ostrih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform pa napovedujejo drugi val krize, ki bi utegnil biti še precej hujši. Na drugi strani pa so vlagateljski guru Warren Buffett, nekateri največji svetovni upravljavci premoženja, kot sta Mark Mobius in Bill Miller, ter Nobelov nagrajenec Paul Krugman precej bolj optimistični. Priznavajo sicer, da trenutni gospodarski trendi niso najboljši, a recesije z dvojnim dnom vseeno ne pričakujejo.
