Stresni testi Evropske bančne agencije (EBA) so kljub pričakovanju, da jih ena izmed slovenskih bank ne bo prestala, dali pozitiven rezultat, ki kljub temu vsaj za NLB pomeni iskanje svežega kapitala.
Dr. Sašo Polanec, profesor z ljubljanske ekonomske fakultete, ocenjuje, da so rezultati daleč od končnih, "kako se bodo banke odzivale na resnične 'teste', bo znano v prihodnje," je dejal in hkrati opozoril na pomembne luknje v metodologiji.
Polanec: Bankrot Grčije bi lahko usodno vplivalo na finančno zdravje slovenskih bank
"Nobena omejitev v okviru testov ni dobrodošla, tudi ekstremni dogodek, kot je bankrot Grčije," je ocenil Polanec in opozoril, da mora model upoštevati korelacijo med dogodki, sicer ni dovolj natančen. Bankrot Grčije, ki je vse bolj verjeten, bi namreč kaj hitro pomenil težave vsaj v Španiji in Italiji, kar lahko usodno vplivalo na finančno zdravje bank.
Škerlak: Stresni testi pozitivni za domače banke
Aleš Škerlak, izvršni direktor borznoposredniške družbe Alta, meni, da stresni testi niti niso usmerjeni toliko v natančnost kot v postopno povečevanje kapitalske ustreznosti bank. "Banke, ki niso opravile testa, ali pa so bile na meji, se bodo namreč dokapitalizirale ali se kako drugače rekapitalizirale," je dejal Škerlak, ki meni, da rezultati na mednarodne finančne trge ne bodo imeli velikega vpliva. "Na slovenski finančni trg bodo vplivali pozitivno, saj bodo pospešili proces rekapitalizacije bank, predvsem NLB, verjetno pa tudi tistih, ki v teste niso bile vključene," je prepričan Škerlak.
Delež slabih posojil slovenskih bank večji kot v Španiji
Če vemo, da je delež slabih posojil slovenskih bank večji kot v Španiji, potem je potreba po dodatnem kapitalu ali drugi rešitvi očitna. Španske banke, ki so poleg grških najslabše prestale stresne teste, so namreč maja prejele 117,59 milijarde evrov slabih posojil, kar je 6,5 odstotka vseh sredstev, slaba posojila pri NLB in NKBM pa so že lani predstavljala več kot desetino portfelja. Banka Slovenije sicer trdi, da bo izvajala poostren nadzor, a meni, da slaba banka ni potrebna. Polanec vidi za slovenski bančni sistem dve rešitvi, prva je dokapitalizacija, druga pa ustanovitev slabe banke. "Slednja bi pomenila hitrejšo razrešitev težav in boljše temelje zdravega bančnega sistema v prihodnje," ocenjuje Polanec, ki meni, da bi dokapitalizacija pomenila ohranjanje lastniške strukture, ki pa je za banke slaba.
Ugibanja o načinu dokapitalizacije NLB
Vendar se zdi, da bo naša največja banka NLB še letos dokapitalizirana, ugiba se le še o načinu dokapitalizacije. "Praviloma bi morali stresni testi pozitivno vplivati na povečanje interesa zasebnih vlagateljev, vendar je v konkretnem primeru bolj pomembno, v kakšni obliki želi država dolgoročno ostati delničar," je dejal Škerlak in dodal, da bodo zasebni investitorji pokazali interes za vplačilo delnic, če bo dokapitalizacija pripravljena na način, ki bi dolgoročno dopuščal nakup večinskega deleža s strani tujih bank. "Velika verjetnost je, da bo cena za delnico NLB postavljena tako visoko, da bo za prilivom kapitala stala država in tako ohranila pozicijo," pa meni Polanec, ki se mu zdi bolj pametno NLB prodati.
