Citat: »Fed se pravzaprav 'nikoli' ne more zares zmotiti pri diagnozi situacije. Če zaradi drugega ne, pa zaradi tega, ker ima v primeru svoje zmote v rokah instrumente, da vpliva na stvarno stanje.«
Tako je leta 2012 zapisal ekonomist Zlatko Turkovič. In ni se motil. Kmalu za tem je Fed napovedal nov krog spodbud za ameriško gospodarstvo oz. Quantitative Easing 3, kot so ga poimenovali ekonomisti.
Okrevanje ni pod vprašajem
Spomnimo, na dan, ko je Fed napovedal svoj prvi veliki QE (prvo veliko povečanje svežega denarja v obtoku), so borzni indeksi pričeli dvomesečno evforično rast. Najava je tako zaključila največji padec borznih indeksov v zadnjih nekaj desetletjih in so delniški indeksi v naslednjih 18 mesecih pridobili več kot 80 odstotkov. Vendar QE ni izpolnil pričakovanj in ni zagnal kreditne aktivnosti v gospodarstvu. Tako je Bernanke proti koncu leta 2010 pričel z novo finančno injekcijo (QE2) v višini 600 milijard dolarjev kar je le pol toliko, kolikor je zapravil s prvim. Tudi ta injekcija je imela pozitiven učinek na gospodarstvo in delniške indekse. Po tretjem krogu spodbud pa je ameriška borza dosegla nove rekorde; stanje v gospodarstvu pa se je občutno izboljšalo.
Nadaljevanje okrevanja ameriškega gospodarstva tako niti ni pod vprašajem oz. so minimalne možnosti, da bi se stanje lahko občutno poslabšalo. V središču pozornosti sta predvsem moč okrevanja in višja gospodarska rast, ki bo poskrbela za nižanje brezposelnosti in večjo potrošnjo.
Konec QE; obrestna mera ostaja nespremenjena
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) je po dvodnevnem zasedanju v skladu s pričakovanji in napovedmi ukinil zadnjega v vrsti tako imenovanih programov kvantitativnega lajšanja. S tem je 'ustavil stroje' za tiskanje dolarjev. Kot stimulacija sedaj ameriškemu gospodarstvu ostaja še nizka ključna obrestna mera.
Fed je decembra lani začel postopoma zmanjševati obseg odkupovanja državnih obveznic in vrednostnih papirjev na osnovi hipotek s 85 milijard na 15 milijard dolarjev, danes pa je ukinil tudi ta znesek. Ta ukrep je bil sicer namenjen ohranjanju nizke stopnje dolgoročnih obrestnih mer in je nekoliko pomagal hipotekarnemu trgu, predvsem pa borzam.
Druga palica, ki podpira ameriško gospodarsko okrevanje, je ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar. Ta kratkoročna obrestna mera je od konca leta 2008 na ravni med 0 in 0,25 odstotka in bo po napovedih analitikov taka ostala še najmanj do druge polovice prihodnjega leta.
FOMC ni z ničemer nakazal, da te neuradne napovedi ne držijo. Iz sklepne izjave odbora je namreč, tako kot vedno doslej, razvidno, da bodo kratkoročne obresti ostale nizke še kar nekaj časa po koncu izredne stimulacije.
FOMC bo moral v prihodnje začeti razmišljati tudi, kaj storiti z več kot 4000 milijarde dolarjev vrednostih papirjev, ki si jih je Fed nakopičil po izbruhu zadnje finančne krize in recesije. Fed ima v predalu 38 odstotkov vseh izdanih hipotekarnih obveznic v ZDA in 22 odstotkov državnih obveznic.
Pomembnejše borze končale s padci
Sklepi FOMC so bili pričakovani. Izjava tako ni prinesla ničesar, kar ne bi bilo pričakovano že več mesecev prej. Kljub temu pa so se finančni trgi 'namrdnili'. Borzni indeksi na newyorških borzah so nadaljevali z drsenjem navzdol, ki se je začelo že pred objavo sklepov FOMC. Dow Jones je kmalu po objavi sklepov zdrsnil za 100 točk.
