Vlada je danes sprejela predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi banke spodbuditi h kreditiranju nefinančnih družb in podjetnikov. Davku bodo namreč po besedah ministra za finance Franca Križaniča izpostavljene tiste banke, ki se ne bodo želele v večji meri angažirati pri kreditiranju gospodarstva.
Inštitucije, ki so zelo aktivne na trgu kreditiranja, ne bodo obdavčene
Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal Križanič.
Vlada je predvidela tudi možnost znižanje davka. Kot je zapisano v osnutku zakona, si lahko zavezanec davek zmanjša za 0,2 odstotka stanja kreditov, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom, vendar največ v višini obračunanega davka.
Če bo banka povečala kreditno aktivnost do nefinančnih družb in samostojnih podjetnikov za pet odstotkov, se lahko stopnja davka zniža na nič. Prav tako bo ničelna stopnja davka veljala v primeru, da banka 60 odstotkov vseh kreditov namenja gospodarstvu, je pojasnil Križanič.
"Tiste inštitucije, ki so zelo aktivne na trgu kreditiranja gospodarstva, in s svojim deležem presegajo 60 odstotkov v lastni bilančni vsoti, ne bodo obdavčene," je povzel Križanič. To velja tudi za tiste, ki bodo povečevale kredite gospodarstvu, medtem ko bodo ostale, "ki bodo na poti do tja, ali pa se ne bodo želele v večji meri angažirati pri kreditiranju gospodarstva, davku izpostavljene."
Križanič napovedal začetek rasti kreditov
Križanič si od novega davka obeta razmeroma nizke prilive v državni proračun, namreč pet milijonov evrov. A hkrati je napovedal začetek rasti kreditov, ki so julija lani začeli upadati. Poslovne banke se bodo namreč želele obdavčitvi izogniti, je povedal in dejal, da je likvidnost v bankah visoka.
Iz obdavčitve, ki naj bi po predlogu začela veljati s 1. majem, bodo izvzete hranilnice, saj kreditirajo predvsem prebivalstvo, ter SID banka, ki kreditira finančne inštitucije.
Vlada je sicer čakala na ureditev obdavčitve bank na evropski ravni, do česar ni prišlo, so pa države začele samostojno uvajati obdavčitev na tem področju. "Zato smo tudi mi sklenili, da bomo glede na svoje probleme na tem področju pripravili ustrezen zakon," je pojasnil Križanič. Ob tem je kot problem slovenskega finančnega sistema izpostavil upadanje kreditne aktivnosti do nefinančnih družb in samostojnih podjetnikov ter rast kreditiranja prebivalstva.
