Intervju: »Seznam podjetij za privatizacijo bi bilo dobro še razširiti«

IMF je ta teden objavil najnovejše poročilo o obetih za svetovno gospodarstvo, v katerem je izboljšal napoved za Slovenijo. Kaj so bili glavni razlogi za izboljšanje napovedi?

Res je, v zadnji napovedi smo precej izboljšali obete za Slovenijo, in sicer iz treh razlogov. Najprej naj izpostavim nedavno končani pregled kakovosti aktive bank in stresne teste ter posledično dokapitalizacijo bank. To je seveda okrepilo zaupanje v slovenski bančni sistem in odstranilo negotovost glede zdravja bančnih bilanc. Vse to je bilo zelo pozitivno. Vidimo, da se v Sloveniji izboljšuje razpoloženje potrošnikov, izboljšalo se je tudi razpoloženje na trgu - to vse pozitivno prispeva k rasti.

Drugi razlog je v tem, da so najnovejši podatki pokazali, da je bila gospodarska aktivnost lani boljša od prvih ocen. Te podatke smo morali zato vključiti v našo napoved. Poleg tega zdaj pričakujemo močnejšo rast v območju evra. Ker je Slovenija vključena v dobaviteljske verige Nemčije in širšega območja evra, bo imela od tega seveda koristi.

Slovensko gospodarstvo se počasi torej izvija iz krize, vendar pa državi znova grozi politična kriza. Premierka Alenka Bratušek je napovedala, da bo šla kmalu po zaupnico, medtem ko koalicija še vedno išče načine, kako zapolniti 200 milijonov evrov veliko luknjo v proračunu, ki je nastala po padcu nepremičninskega davka na ustavnem sodišču. Se vam zdijo razmere v Sloveniji kritične?

V zadnjih nekaj mesecih v bistvu vidimo veliko pozitivnih stvari. Veliko je bilo narejenega, da bi se izognili krizi. Veliko reform je bilo v zadnjih dveh letih napovedanih in se zdaj izvajajo, vključno s pokojninsko reformo, reformo trga dela in nedavno tudi reformo insolvenčne zakonodaje. Vse to so pozitivni premiki. Kot sem že omenila, je dokapitalizacija bank okrepila zaupanje v bančni sistem.

Zaradi tega se je tudi znižala zahtevana donosnost na slovenske obveznice. Letos ste šli dvakrat na trge in ste svoje obveznice prodali po ugodnih pogojih. Z gospodarskega vidika se razmere zato izboljšujejo, vendar mislim, da si še ne smete oddahniti. Zelo pomembno je, da nadaljujete z reformami, pri čemer je pomembno, da ne ostane le pri njihovih napovedih in pripravah, ampak da jih začnete uveljavljati, da bodo prinesle rezultate.

Ravno pri implementaciji se v Sloveniji pogosto zaplete.

To je težko v vsaki državi, vendar rezultatov ne boste videli, če ne boste na številnih področjih sprejeli resnih ukrepov.

IMF je oktobra lani podprl nepremičninski davek. Kako bi se morala Slovenija po vašem mnenju spopasti s tem fiskalnim mankom? Z rezi in racionalizacijo v javnem sektorju in pri socialnih transferjih ali z višjimi davki in drugimi dajatvami, npr. z dodatnim zvišanjem davka na dodano vrednost, kar je bila ena od idej finančnega ministra Uroša Čuferja. Vlada se je pred dnevi npr. odločila za racionalizacijo v javnem sektorju, zvišanje trošarin in večjo učinkovitostjo pri izterjavi javnih dajatev.

Še vedno podpiramo nepremičninski davek, seveda tako, da ga vlada popravi in zadosti pripombam ustavnega sodišča. To je ukrep s široko davčno osnovo, je strukturni ukrep, ki bo za stalno povečal prihodke in bo vašo ureditev približal mednarodnim standardom.

Tukaj bi rada opozorila še na eno razliko. Bolj kot razlika med prihodki in odhodki je za Slovenijo pomembna razlika med enkratnimi in strukturnimi ukrepi. Že v zadnjem poročilu po obisku misije v Sloveniji smo opozorili, da rezi vse povprek niso vzdržni. Naše izkušnje v drugih državah so pokazale, da se te stvari zelo hitro izničijo.

Zato bi se bilo dobro z vprašanji, ki predstavljajo največji delež javnih izdatkov, kot so plače in socialni transferji, spopasti s strukturnimi reformami, npr. z reformo javnega sektorja ali ukrepi za bolj ciljno usmerjenost socialnih transferjev. Te ukrepe bi torej morale podpirati strukturne reforme.

Na strani prihodkov bi, kot sem že omenila, podprli uvedbo nepremičninskega davka, menimo pa tudi, da bi še lahko povečali izplen od davka na dohodek podjetij in dohodnine. Morda bi lahko razmislili tudi o razširitvi davčne osnove, tako da bi pogledali nekatere neobičajne izjeme. Na nekaterih področjih so npr. nekatere skupine opravičene plačila davka, pa to ne bi bilo potrebno.

V splošnem bi zato lahko rekli, da bi moralo biti prilagajanje v Sloveniji uravnoteženo na prihodkovni in odhodkovni strani.

Omenili ste, da še vedno podpirate nepremičninski davek. Koliko časa pa mislite, da bi si morali zdaj vzeti za to področje?

Ker nisem pravnica, bi to težko ocenila. Videla sem, da je imelo ustavno sodišče pripombe na več področjih, vendar ne morem oceniti, koliko časa bo to vzelo. Vlada si mora seveda vzeti čas in proučiti vsa vprašanja, ko bo pripravljena, pa naj pride z njim na plan. Z gospodarske vidika je to dober davek.

Opozicija in gospodarstvo v Sloveniji nenehno pritiskata na vlado, naj ukrepe za konsolidacijo javnih financ uravnoteži v prid odhodkovne strani, saj davki po njihovem dušijo gospodarstvo. Minister Čufer se zavzema za spremembo strukture davkov - bolj bi rad obdavčil potrošnjo in premoženje, manj pa delo. Kakšna bi po vašem mnenju morala biti struktura ukrepov?

Mi bi, kot rečeno, podprli bolj uravnotežen pristop k fiskalni konsolidaciji, še posebej zato, ker je nepremičninski davek vsaj začasno odstranjen z mize. V našem poročilu po koncu oktobrske misije smo podprli večjo osredotočenost na izdatke, ker smo mislili, da bo uveljavljen nepremičninski davek, ki naj bi prinesel obsežne prihodke. Zdaj je situacija po našem mnenju bolj uravnotežena.

Na strani izdatkov sem že omenila plače in socialne transferje. Nedavno smo proučili tudi učinkovitost javne porabe v zdravstvu in šolstvu. Če pogledamo primerjavo med državami, ko gre za razmerje med porabo in doseženimi rezultati, vidimo, da so nekatere države bistveno bolj učinkovite. Porabijo veliko manj kot Slovenija ali enako, a beležijo boljše rezultate. Na teh dveh področjih še vidimo priložnost za zmanjšanje porabe, ne da bi pri tem ogrozili kakovost storitev.

Zdravstvena reforma je ena od prednostnih nalog vlade, ki se jih namerava lotiti v prihodnje, vendar je to v Sloveniji precej žgoče vprašanje.

Mislim, da je povsod težko, še posebej zaradi starajočega se prebivalstva, zaradi katerega bo pritisk na pokojninsko in zdravstveno blagajno večji. Vendar je veliko držav v takšnem položaju, Slovenija ni edina. To so težke odločitve, vendar se je s temi vprašanji treba spopasti.

Ste zadovoljni s procesom privatizacije v Sloveniji? Prvi dve od 15 podjetij, ki jih je vlada predvidela za privatizacijo, to sta Helios in Fotona, sta prodani. Bi moral proces privatizacije po vašem mnenju potekati hitreje?

Mi pozdravljamo privatizacijo, ne le zaradi prihodkov, ki pridejo s tega naslova, ampak zato, ker to prispeva k izboljšanju učinkovitosti in poslovanja podjetij.

Kakor vem, je šlo pri Heliosu in Fotoni za precejšni tuji neposredni investiciji, kar je tudi dobro, ker to prispeva k boljšemu upravljanju teh podjetij, pride do prenosa tehnologij, za ta podjetja se odpre tudi dostop do novih trgov. To je zelo dobrodošlo.

Z vidika izboljšanja učinkovitosti delovanja teh podjetij zato velja, da hitreje kot privatiziraš, bolje je. Seveda pa vsi vemo, da je proces sam zelo zapleten. Podjetja je treba pripraviti za privatizacijo, hkrati pa je treba najti kvalificirane nove lastnike. To pa terja svoj čas, kar je razumljivo.

Mislim, da bi ta seznam 15 podjetij verjetno morali še razširiti, da bi zajel več podjetij. Zavzemamo se za manjšo vlogo države v gospodarstvu, saj menimo, da bi se tako povečala učinkovitost. Menim, da o tem obstaja široko soglasje, vendar je treba na tem področju narediti več.

Kako pa bi lahko IMF Sloveniji pomagal pri prestrukturiranju prezadolženega gospodarstva? Vlada in centralna banka sta lani sprejeli nekaj pomembnih ukrepov za sanacijo bančnega sektorja, vendar je delež slabih posojil še vedno zelo visok. Kaj menite o tem?

Res je, koraki na tem področju so bili zeli pomembni - stresni testi in pregledi bank, ki jih je izvedla neodvisna tretja stran, ter njihova dokapitalizacija. Prav tako je res tudi, da je delež slabih posojil še vedno visok, še posebej v državnih bankah. Njihov delež dosega dvomestne številke, pred krizo pa je znašal štiri do pet odstotkov.

Menimo, da obstaja možnost za prenos dodatnih sredstev na Družbo za upravljanje terjatev bank, ki ima sredstva in je usposobljena za to, da z njimi upravlja.

Zakaj ne maramo slabih posojil? Predvsem zato, ker so slaba za kreditiranje. Banke dobijo določena sredstva, ki so nato ujeta v neproduktivnih podjetjih, namesto da bi jih namenili bolj produktivnim. Slaba posojila so slaba tudi za dobičkonosnost bank, ki nekaj financirajo, a ne dobijo nič v zameno. Ko se bodo slaba posojila izločila iz bančnih bilanc, bo to ustvarilo možnost za novo kreditiranje, kar je po našem mnenju zelo pomembno.

Če smo zdaj govorili o strani ponudbe kreditov, pridemo tudi do povpraševanja po posojilih oz. prestrukturiranja podjetij. Treba je nasloviti obe plati. Če ni povpraševanja po kreditih, ni nikogar, ki bi mu banke lahko odobrile posojilo, tudi če so ga pripravljene dati. Zato je prestrukturiranje gospodarstva po našem mnenju še ena pomembna naloga za Slovenijo.

Če bi na koncu povzeli, kje vidite glavne izzive za Slovenijo na kratki in dolgi rok?

Poglavitni izziv je ohraniti reformni zagon. Brez tega okrevanje ne bo vzdržno. Za to, da bi bilo vzdržno, je po mojem mnenju ključno troje - čiščenje bank, prestrukturiranje gospodarstva in nadaljevanje javnofinančne konsolidacije. Na kratki rok je to kar velik zalogaj, vendar je to treba storiti zdaj.

Hkrati morate gledati naprej. Morda lahko ohranite okrevanje, ampak ali boste zadovoljni z gospodarsko rastjo v višini enega ali dveh odstotkov? Mislim, da ne. Slovenija je mlada država, ki se še vedno približuje evropskim partnerjem, zato bi državo raje videli na poti višje in vzdržne rasti.

Za to pa se morate osredotočiti na strukturne reforme. Privatizacija je ključna, izboljšati je treba upravljanje v podjetjih, ki ostajajo v državni lasti, izboljšati je treba poslovno okolje, da boste privabili tuje neposredne investicije.

Treba je upoštevati tudi, da rast ni vzdržna, če ni vključujoča. V tej luči je ključno vprašanje segmentacije trga dela. Brezposelnost med mladimi je zelo visoka. S tem se je zato treba spopasti. Zakonodaja mora ustvariti enakovredne pogoje za mlade.

To so prioritete, ki jih vidim.

Kako pa naj izboljšamo upravljanje podjetij, ki ostajajo v državni lasti? Kako spremeniti miselnost ljudi, da bodo delali v dobro družbe?

Uprave in nadzorni sveti v državnih podjetjih morajo biti neodvisni, strokovni in usposobljeni, tako imate neko distanco med vlado in podjetji. Izkušnje kažejo, da so lahko v nekaterih državah podjetja v državni lasti kar učinkovita, vendar se pri tem pojavi vprašanje, kako so organizirana.

V Sloveniji je ključna še ena stvar - zelo prepletena lastniška struktura. Imate banko v državni lasti, ki ima v lasti trgovsko verigo. To je lahko tudi banka, ki posoja denar trgovski verigi. Zato je treba zagotoviti, da ne prihaja do prepletenega financiranja. Nadzor mora biti pri tem zelo strog.

Že s tem, ko vzpostavite ta okvir, torej strog nadzor ter neodvisno imenovana vodstva in nadzorne svete, bi se izboljšalo upravljanje. Končni cilj pa mora biti zmanjšanje vloge države v gospodarstvu in privabljanje tujih naložb, znanj, novih menedžerjev, torej sveže krvi, ki bo upravljala ta podjetja.

Ste optimistični glede prihodnosti Slovenije? Zdaj imamo žensko na čelu vlade, žensko na čelu misije IMF ... (smeh)

Želim biti optimistična. Imate izjemne naravne danosti - popolno zemljepisno lego, zelo dobro izobraženo delovno silo. So mladi ljudje, kot ste vi, ki postavljate prava vprašanja. Imate vse. Tveganje, ki se zdaj pojavlja, je, da bi zaspali. To je treba preprečiti.