Pričenja se spravno poglavje ene najbolj kontroverznih zgodb zadnjega stoletja. Tokrat v ospredje stopa medicinski potencial konoplje, ki je bila v 19. stoletju ena najbolj vsestransko uporabljenih rastlin, iz katere so izdelovali oblačila, hrano, tekstile, plastike in biogoriva. Rastlina je bila izredno priljubljena zaradi svoje odpornosti ter sposobnosti za rast tudi v težkih razmerah brez uporabe pesticidov.
Sajenje in uporabo ene najbolj vsestranskih rastlin je ustavil nov zakon, sprejet v ZDA leta 1937, ki je po obsežni javnomnenjski kampanji proti marihuani, skupaj z demonizirano marihuano prepovedal tudi gojenje konoplje. V izogib terminološkemu nesporazumu: marihuana je cvet konoplje z višjo vsebnostjo psihoaktivne učinkovine THC, skupni terminološki imenovalec obeh pa je kanabis. Ravno spretna uporaba navedene terminologije je poskrbela za sprejetje restriktivnega zakona leta 1937, saj je medijska gonja proti uporabi marihuane poskrbela za popolno prepoved in preganjanje kmetov, ki niso smeli več gojiti konoplje, ki je danes znana kot industrijska konoplja. Ameriški kongres je torej leta 1937 prepovedal tako gojenje (industrijske) konoplje kot uporabo tinkture marihuane, ki je bila do takrat pomembne sestavina v mnogih zdravilih. Kar sicer ni preprečilo Henriju Fordu, da je leta 1941 predstavil prvi plastični avtomobil serijske proizvodnje, ki je bil izdelan iz kmetijsko pridelane plastike na osnovi konoplje in soje, kot odgovor ZDA na racionalizacijo uporabe železa, ki je bil v tistem obdobju rezerviran predvsem za potrebe ameriškega vojnega stroja. Tako je najbolj vsestransko uporabljena rastlina 19. stoletja in osnova vseh ključnih zdravil do iznajde Aspirina postala prepovedana.
A nihče ni zadal tako močnega udarca medicinskemu in gospodarskemu potencialu kanabisa kot administracija ameriškega predsednika Nixona, ki je pooblastil državnega pravobranilca Johna Mitchella, da kanabis uvrsti v prvo kategorijo leta 1970 nastale uradne klasifikacije prepovedanih drog. Tako je kanabis pristal v družbi heroina in ostalih najbolj nevarnih trdih drog, ki niso imele potenciala za medicinsko uporabo. Številni kritiki obsojajo Nixona, da je zavoljo lastnih političnih potreb kanabis uporabil kot orodje za hkratni politični pritisk na protestnike proti Vietnamski vojni in populaciji temnopoltih američanov in na ta način onemogočil več desetletij medicinskih raziskav zdravilnih učinkov kanabisa.
Revolucionarno odkritje kanabinoidov in endokanabinoidnega sistema, ki uravnava delovanje vseh ostalih organskih sistemov in procesov v telesu, v devetdesetih letih je obudil medicinski interes ter pripeljal do današnjega trenda samozdravljenja rakavih bolnikov s tinkturo kanabisa oz. kanabinoidom CBD. In ravno to odkritje dveh izraelskih raziskovalcev je odprlo vrata obratu javnomnenjske in strokovne percepcije. Vse glasnejše in vse številčnejše pozitivne izkušnje so privedle do tega, da se je znova izostrila pozornost biomedicinske in farmacevtske industrije v začetku 21. stoletja. Še več, omogočile so razvoj danes najhitreje rastoče industrije v ZDA.
Mnogim vlagateljem je hitro postalo jasno, da lahko premik več deset milijard evrov obsežne globalne industrije s črnega trga na zakonsko reguliran javni trg, prinese eno večjih naložbenih priložnosti današnje generacije. Ocenjevati koristi izključno po finančni plati bi bilo kratkovidno, saj kanabis v širšem kontekstu prinaša mnoge okoljske prednosti, saj se lahko, tako kot že pred stoletjem, uporablja za biogorivo na osnovi etanola, biomase na osnovi metanola, zadnje raziskave kažejo celo na to, da lahko iz prsti odstrani težke kovine. Zaradi nizke vsebnosti lignina je kanabis prav tako idealen material za izdelavo papirja. A največji doprinos zelene rastline se skriva v zdravljenju rakavih obolenj in mnogih drugih težkih bolezni. Vse kaže, da je pomanjkanje ustrezne zakonodaje še zadnja večja ovira do preboja kanabisa v industrijo 21. stoletja. A tudi na tem področju se dogajajo potrebne in dolgo časa pričakovane spremembe. Obeta se vseevropsko sprejetje medicinske konoplje, kot je to že storila Slovenija, a za zdaj v slovenskih lekarnah kljub temu še ni mogoče dobiti marihuane v medicinske namene. V ZDA je medicinska marihuana legalizirana v 28 zveznih državah, osem jih je legaliziralo marihuano za rekreativno uporabo.
Trgi so se seveda hitro odzvali na pozitivne zakonodajne spremembe, prihodki iz prodaje segmenta legalnega kanabisa naj bi v letošnjem letu v ZDA znašali okoli 6 milijard dolarjev. Po napovedih investicijske banke Cowen naj bi prihodki najhitreje rastoče panoge v ZDA v naslednjih desetih letih dosegli 50 milijard. Po podatkih Bloomberga je bil 5. aprila letos lansiran prvi ETF sklad, ki vlaga v mala ameriška in kanadska podjetja, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z kanabisom. V prvem trgovalnem tednu je sklad pridobil 16% vrednosti. Seveda pa vsaka visoko donosna naložba prinaša večja tveganja. V ZDA, podobno kot v Evropi, je kanabis na nivoju zvezne zakonodaje še vedno prepovedan. Velik korak, ki je potreben za rast nove industrije, je odstranitev kanabisa iz prve kategorije prepovedanih substanc, kar bi omogočilo zakonsko neomejene možnosti raziskav in uporabe v medicinske namene. Kar je v ZDA seveda stvar politike administracije Donalda Trumpa, kjer pa obeti zaenkrat niso najboljši, saj je državni pravobranilec Jeff Sessions napovedal možnost strožjega zveznega nadzora, vključno z zveznimi državami, kjer je že dovoljena medicinska ali rekreativna uporaba. Na drugi strani pa je Slovenija pred kratkim spremenila klasifikacijo in konopljo v celoti premestila v drugo skupino prepovedanih substanc, kar dovoljuje njeno rabo v medicini in tako posredno omogočila prihod raziskovalnih oddelkov globalnih podjetij.
Navkljub pomanjkanju ustrezne zakonodaje se trg kanabisa v svoji rasti ne ustavlja, kar najbolj ponazarja podatek, da se je tržna kapitalizacija podjetij iz indeksa BI Global Cannabis Competitive, v enem letu podvojila z rastjo s 30 milijard na 60 milijard dolarjev. Dobro poučenim vlagateljem so na voljo tudi naložbe v različne sklade zasebnega kapitala, ki vlagajo v raziskave in razvoj. Eden takšnih skladov, Privateer Holdings, je pred kratkim družini Boba Marleya plačal veliko vsoto v zameno za pravico do uporabe imena legendarnega glasbenika na svojih izdelkih. Na zahodnih trgih, predvsem v ZDA, analitiki zaznavajo vse večje povpraševanje po naložbah v podjetja, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s kanabisom.
Kot kaže bo medicinska uporaba tista, ki bo privedla do razbitja stoletne stigme, ki je onemogočala razvoj in raziskave kanabisa, kot kaže, ene najbolj vsestranskih ter koristih rastlin, znanih človeštvu.
