Družba ima zaradi prehoda na segment franšiz ter upravljanja hotelov nekaj konkurenčnih prednosti.
Accor je po kriteriju števila sob peto največje hotelsko podjetje na svetu. Približno polovico hotelov imajo v svoji lasti. Iz tega izhaja, da so marže ter donos na investiran kapital občutno nižji kot pri konkurenčnih družbah, ki opravljajo franšizno dejavnost oziroma hotele le upravljajo. Accor ima nizke cene sob ter nizek kazalnik prihodka glede na razpoložljive sobe. Za izračun tega kazalnika pomnožimo povprečno dnevno ceno sobe ter stopnjo zasedenosti. To izhaja iz njihove usmeritve na srednji ter 'ekonomični' razred strank znotraj hotelske industrije. Družba ima zaradi prehoda na segment franšiz ter upravljanja hotelov nekaj konkurenčnih prednosti. Accor je med vsemi hotelskimi operaterji najbolj izpostavljen v Evropi, kar 60 % njihovega portfelja je v tej regiji. Po zadnjih podatkih je Evropa na poti krhkega okrevanja, kar je kljub vsemu pozitivno za njihovo poslovanje.
Slabo polovico Accorjevega portfelja zasedajo hoteli, ki jih imajo v lasti ter ustvarijo 90 % vseh prihodkov. Za hotele, ki jih imajo v lasti, so značilni visoki fiksni stroški ter so tako bolj izpostavljeni pri recesijah, kot operaterji, ki upravljajo hotele ter prodajajo franšize. Dodatna slabost poslovnega modela je, da potrebujejo precej dodatnega kapitala za rast in razvoj, ki pa ga ne morejo zagotoviti z osnovnim poslovanjem. Teh potreb ni v segmentu franšiz ter upravljanja hotelov. Že na začetku omenjena razlika v maržah in donosu na investiran kapital je dober pokazatelj uspešnosti poslovnih modelov različnih segmentov znotraj te industrije.
Zato se je Accor usmeril v omenjena bolj donosna segmenta. To je storil prek prodaje hotelov v svoji lasti ter postal njihov upravljavec. Prihodke iz prodaje hotelov je namenil znižanju zadolženosti. Februarja letos je uprava objavila, da bo do leta 2016 pospešila prodajo hotelov. Dolgoročni cilj je, da bodo upravljali oziroma imeli franšizo za 80 % portfelja.
Realno lahko pričakujemo, da bodo v prihodnjih 5 letih v povprečju s 6 % letno stopnjo rasti poviševali število hotelov, ki jih upravljajo oziroma za katere imajo franšizo. Precej let bo še potrebnih, da bodo dosegli konkurenčne prednosti drugih globalnih operaterjev, kot sta InterContinental ter Marriot. Omenjena imata v lasti manj kot 2 % hotelov ter ustvarjata več kot 20 % donos na investiran kapital.
V zgodovini se je za odlično izkazala strategija, ko so hotelske verige prodale svoje hotele ter jih nato prevzele v upravljanje oziroma prevzele franšizo. To je ponavadi delovalo tudi kot neke vrste katalizator za rast cene delnice. Dobro poznan je primer iz 90 let, ko se je družba Marriott razdelila v dve družbi, in sicer Marriott International, ki upravlja hotele, ter Host Marriott (sedaj Host Hotels & Resort). Ta korporacijska akcija je služila kot katalizator rasti cene delnice. Tako je cena delnice Marriott International zrasla za 122 % v treh letih, v enakem obdobju je indeks S&P 500 zrasel za 51 %. Podobna zgodba velja za InterContinental od leta 2003 do začetka leta 2007, kjer je cena delnice zrasla za 340 %, indeks S&P 500 pa za 73 %.
