Upočasnitev gospodarske rasti in dinamike nepremičninskega sektorja sta za vlagatelje pozitivna signala, ki zmanjšujeta verjetnost pregrevanja kitajskega gospodarstva, brez da bi resneje znižala naložbeni potencial.
V medijih se že nekaj časa pojavljajo domneve o možnem zastoju trenutno vodilne gospodarske velesile. Glede na to, da je Kitajska neposredno ali pa posredno domneven as v rokavu večine vlagateljev po svetu, je potrebno tej domnevi posvetit nekoliko več pozornosti.
Učinek metulja
V zadnjih mesecih je večina pozornosti svetovne javnosti usmerjena v probleme Evro območja na čelu z Grčijo, ki se bori za obstanek. Glede na scenarij, ki bi lahko ogrozil svetovno gospodarsko stabilnost, je razumljivo, da se upočasnjeni gospodarski rasti Kitajske ne posveča veliko razprav. Navkljub temu gre za izredno pomembno vprašanje, tako za upravljalce skladov, kot tudi za vlagatelje v sklade. Predvidene trende kitajskega gospodarstva morajo zaradi globalnega vpliva, ki ga le to ima na preostanek sveta, upoštevati tudi upravljalci naložb, ki neposredno sicer nimajo opravka z naložbami na Kitajsko. Učinek metulja je v primeru Kitajske lahko izjemen, saj imajo tako vladne kot korporativne odločitve velik vpliv na svetovne kapitalske trge.
"Hard landing" zgolj zavajujoč konstrukt
Kaj pomeni termin "hard landing", ki se uporablja v tujih medijih? Gre za predpostavko večjega upada gospodarske aktivnosti Kitajske, nekateri govorijo celo o recesiji. Upravljalci tako doma kot po svetu se strinjajajo, da gre za precejšnjo pretiravanje glede možnega upada gospodarske rasti Kitajske. Logično je namreč, da nobeno gospodarstvo takšnega obsega in na takšni stopnji razvoja ne more dolgoročno rasti z letno stopnjo 10 odstotkov ali več. V kolikor se rast kitajskega gospodarstva zniža na 8 odstotkov je to še vedno izredno dober rezultat, predvsem glede na trenutno stanje in rezultate ostalih držav in regij. Navsezadnje je ironično, da nekateri zahodni analitiki skušajo v medijih ustvariti idejo o upadu Kitajske moči, saj ravno Kitajska s svojim presežkom financira vse bolj zadolžene zahodne države. Zahod si mora priznati, da ne drži vseh niti v svojih rokah.
Upočasnitev še ne pomeni ohladitve
Poglejmo nekatera dejstva. Kitajsko gospodarstvo je v letu 2011 raslo z 9,2 odstotki, z zelo dobrim zadnjim četrtletjem, medtem ko analitiki pričakujejo rast med 8 in 8,5 odstotki v letu 2012. Izvozno usmerjeno gospodarstvo je s tem pokazalo, da lahko upad tujega povpraševanja zahodnih trgov uspešno nadomesti z domačo porabo, tako zasebnega kot javnega sektorja. Gonilna sila razvoja še naprej ostajajo investicije, predvsem v nepremičninski sektor. Ob koncu leta 2011 so neposredne tuje investicije upadle na letnem nivoju za več kot polovico, kar je bil tudi delen razlog za upočasnitev rasti nepremičninskega sektorja in posledično upočasnitev dinamike rasti gospodarstva. Nekateri analitiki že dlje časa opozarjajo na možen zastoj in celo pok nepremičninskega balona, katerega naj bi najbolje ponazarjala t.i. mesta duhov, obsežni nepremičninski projekti z nizkim odstotkom prodanih stanovanj. Cene nepremičnin so se na mesečnem nivoju v decembru znižale v 52 od 70 večjih mestih. Vendar sta upočasnitev gospodarske rasti in rasti nepremičninskega sektorja za vlagatelje pozitivna signala, ki zmanjšujeta verjetnost pregrevanja kitajskega gospodarstva brez da bi resneje znižala naložbeni potencial. Dejstva ostajajo namreč nespremenjena: Kitajska bistveno več izvozi, kot uvozi in pritegne bistveno več tujih investicij, kot investira v tujino. Nadalje, v lanskem letu je bil pogosto izpostavljen problem visoke inflacije. Kasneje praktično ni bilo zaslediti objav, ki bi govorile o uspešnem manevru kitajske administracije, ki je s posegom na trg kmetijstva znižala inflacijo, ki je še poleti 2011 znašala 6,5 odstotka, na dobre 4 odstotke ob zaključku leta.
Kitajska torej ostaja nesporni motor globalne gospodarske rasti in iz tega vidika eno ključnih naložbenih področij za vlagatelje.
