Napovedano razkritje dokumentov ne more spodnesti največje ameriške banke, finančni trgi pa ne morejo doživeti ničesar, s čimer nista postregla že Bernie Madoff in Jerome Kerviel.
V sklepnem delu največje finančne in gospodarske krize po »Veliki depresiji« spletni medij WikiLeaks napoveduje razkritje več sto tisoč internih dokumentov zaenkrat še neimenovane ameriške banke. Julien Assange, prvi obraz WikiLeaksa, v intervjuju za Forbes ni želel razkriti za katero banko gre, a je v letu 2009 za Computerworld razkril podatek, da WikiLeaks razpolaga s 5 GB podatkov, kar naj bi bilo ekvivalentno 600 tisoč stranem dokumentov, pridobljenih z računalnika enega vodilnih zaposlenih na največji ameriški banki Bank of America (BoA). Ko je WikiLeaks pozval svoje uporabnike, da prenesejo svoja sredstva z BoA, je bil to znak, da bo BoA cilj »tehnoloških teroristov«, kot je WikiLeaks poimenoval podpredsednik ZDA Joseph Biden. Rezultat te špekulacije je bil dnevni padec vrednosti delnice BoA za 3,18 odstotka. Podatek, ki je vnesel nekoliko tesnobe vodilnim BoA.
Niti internetni osvoboditelji niti tehnološki teroristi
Kaj lahko dejansko razkrije WikiLeaks o poslovanju največje ameriške banke in posledično o delovanju zahodnih bančnih sistemov? V najslabšem primeru za BoA in vlado ZDA lahko dokažejo neetične dogovore bančnih lobistov in predstavnikov vlade, s čimer bi verjetno povzročili kratkotrajen pretres bančnega trga brez daljnosežnih posledic na vladajoče strukture ali kratkotrajen padec vrednosti bančnih delnic in borznih indeksov. Neprijetno bi bilo razkritje dejstva, da ameriška komisija za trg vrednostnih papirjev (SEC) ne izpolnjuje svoje naloge nadzornika trga vrednostnih papirjev, navkljub stotinam milijonov dolarjev proračunskega denarja namenjenega oživitvi gospodarske dejavnosti ZDA. Razkritje obremenilnih dokumentov bi lahko namreč jasno pokazalo na dejstvo, da SEC ni odkrila mnoge zlorabe ali še huje, da je SEC vedela za zlorabe, a ni ukrepala. Objave WikiLeaksa lahko morda kratkotrajno znižajo zaupanje v ameriški bančni sistem, ki je v zadnjem obdobju utrpel že veliko udarcev. V nekoliko večji meri lahko povzročijo nadaljnji upad zaupanja v nadzorne organe, ki naj bi skrbeli za normalno delovanje bančnega in finančnega trga.
Ameriška zakonodaja oblastem dovoljuje, da v kazenskih postopkih uporabijo vse javno dostopne informacije. Uporabljati ne smejo samo dokumentov, do katerih bi prišla na nelegalen način. Tako bi bili ob razkritju obremenilnih gradiv pravosodni organi in SEC, zaradi pritiska javnosti in posledično politike, prisiljeni v sodno preganjanje vodilnih mož Bank Of America in ostalih vpletenih v odkrite nečednosti. Končna posledica bi bila, seveda teoretično, najverjetneje odstop vodilnih BoA in padec vrednosti delnice BoA. Zelo malo verjetno je, da bi odstopil kdo iz SEC ali katere izmed ostalih vladnih služb.
Ključno vprašanje transparentnosti
Še pred dokončnim razpletom se pojavlja vprašanje, ki je bolj daljnosežno od samega razkritja nekaterih operativnih nepravilnosti največje ameriške banke: Ali afera WikiLeaks in BoA zvišuje ali znižuje transparentnost bančnega sistema? Na prvi pogled takšno razkritje ob predpostavki nadaljnjega obstoja WikiLeaks in sorodnih aktivističnih medijev lahko prispeva k transparentnosti tako bančnega sistema kot posredno tudi transparentnosti dela oblastnikov. Vendar pa ponavadi takšna afera prinese predvsem večjo regulacijo varnostno komunikacijskih postopkov. Po tem bolj verjetnem scenariju si bodo ameriška administracija in banke želeli maksimalno zavarovati pred podobnimi razkritji. S tem bodo pravzaprav še dodatno znižali transparentnost ključnih postopkov pri delovanju vladnih agencij in največjih bank.
Učinek razkritja v luči iraških vojnih dnevnikov
V obstoj obremenjujočih dokumentov nihče ne dvomi. Obstajajo pa dvomi o učinku samega razkritja internih dokumentov BoA. Razloge najdemo v predhodnih razkritjih WikiLeaks, njihovih napovedovanih učinkih s strani Assangea in dejanskih posledicah, ki so sledile predhodnim razkritjem.
Julian Assange se je doslej izkazal za slabega napovedovalca učinkov razkritih dokumentov, katere je v javnosti do sedaj objavil WikiLeaks, a odličnega PRovca. Spomnimo, pred razkritjem diplomatskih depeš, ki so romale med State Departmentom in ameriškimi ambasadami, je Assange napovedoval posledični odstop Hillary Clinton ali celo predsednika Baracka Obame, kar je bilo daleč od resnice oz. njenega končnega učinka. Podobno klavrno se je končalo razkritje zaupnih dokumentov iz iraških vojnih operacij, ki so dokazali obstoj nezabeleženih 15 tisoč mrtvih civilistov in med drugim tudi nameren uboj dveh poročevalcev agencije Reuters. Nihče izmed odgovornih na višjih ravneh ameriške vojske ni bil predan sodnim postopkom, medtem ko naj bi bil operativec ameriške vojske , ki je podatke posredoval WikiLeaksu, v zaporu v izredno slabem psihičnem in fizičnem stanju.
V primerjavi z 15 tisoč nezabeleženimi civilnimi žrtvami se razkritje internih dokumentov ene izmed ameriških bank kaže v nekoliko drugačni luči. V primerjavi z včasih tudi namernim pobijanjem civilistov učinek bančnih nepravilnosti zbledi.
Trg Assangeu ne verjame
Poleg tega uradne preiskave delovanja največjih ameriških bank niso nič novega že vse od začetka krize v leu 2008. Rezultat vseh preiskav morebitnih nepravilnosti v zadnjih dveh letih vsaj javnosti ni postregel z večjim izplenom. Še več, znova smo lahko ob koncu leta prebirali novice o milijonskih nagradah upravam največjih investicijskih bank. Skratka, zdi se zelo malo verjetno, da bi Assangeov WikiLeaks posedoval informacije, do katerih s svojimi preiskavami niso že prišli ameriški kongres, finančno ministrstvo ali komisija za vrednostne papirje (SEC) in ki bi lahko povzročili sestop uprave BoA ali spremembe na vrhu omenjenih nadzornih organov. Navsezadnje je potrebno upoštevati še reakcijo borznih trgov na objavo novice, da je najverjetneje Bank of America, naslednja tarča razkritij zaupnih dokumentov. Resda je objava te novice prinesla dnevni padec delnice BoA, a se je vrednost delnice v mesecu decembru po objavi zviševala. V kolikor bi delničarji BoA v razkritju obremenjujočih dokumentov videli kaj, kar bi lahko povzročilo padec vrednosti delnice, bi se to gotovo odrazilo v mrzlični prodaji oz. padcu in ne v zvišanju cene delnice.
Omejeni učinki afer Kerviel in Madoff
Vzporednice tej zgodbi lahko iščemo v dveh nedavnih zgodbah. Prva je odkritje Jeroma Kerviela, enega največjih bančnih prevarantov, ki je oškodoval svojega delodajalca, banko Societe Generale za veličastnih 4,9 milijarde evrov. Kerviel trdi in nekateri mu verjamejo, da so domnevne napake pri knjiženju in tudi ponarejanje listin del vsakodnevnih bančnih praks, tako naj bi bilo vsaj v primeru Societe Generale. Vodstvo te banke ni odstopilo, vrednost delnice ni utrpela večje škode, še manj so bili posledic deležni organi odgovorni za nadzor trga. Podobna zgodba je razkritje največje Ponzijeve sheme na svetu, katero je leta uspešno krmaril Bernard Madoff in katere končni rezultat je bila izguba njegovih vlagateljev v višini rekordnih 18 milijard dolarjev. Rekordnih je bilo tudi Madoffu prisojenih 150 let zapora. Kerviel in Madoff sta končala za rešetkami, a nobena izmed obeh afer, ki sta jasno dokazali sistemske nepravilnosti, ni imela večjega vpliva na dogajanje na finančnih trgih ali bistveno poglobila nezaupanje v delovanje finančnih trgov.
Razkritje bančnih dokumentov lahko torej prej kot k revolucionarnem uporu proti zahodnem bančnem sistemu prispeva k dokončni psihološki katarzi vlagateljev, ki so v zadnjih dveh letih doživeli obilico pretresov. V kolikor vse skupaj vodi k bolj stvarnim pogledom in realnim pričakovanjem v prihodnje, vse skupaj le ni bilo zaman.
