Skladno s sklepi voditeljev članic območja evra je vlada danes spremenila zakon o posojilu Grčiji, s katerim se tej prezadolženi državi znižuje obrestna mera in podaljšuje ročnost posojil, danih v mehanizmu finančne pomoči, je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil minister za finance Franc Križanič.
Nižja obrestna mera, daljša ročnost
Grčiji se po Križaničevih navedbah znižuje obrestna mera in podaljšuje ročnost v tistem delu finančne pomoči, ki jo zagotavljajo članice območja z evrom.
Do treh let se obrestna mera znižuje za 100 točk, s 300 na 200 točk pribitka nad trenutnim Euriborjem, za enako število točk se znižuje tudi obrestna mera po treh letih, in sicer s 400 na 300 točk nad Euriborjem.
Obrestna mera je po ministrovi oceni "kar visoka, je pa obvladljiva". Prepričan je tudi, da bo v določenem daljšem roku Grčija "zmogla ta projekt speljati".
Slovenija po stopinjah drugih držav
"Gremo v enake spremembe kot ostali partnerji uspešnih držav v območju evra in pričakujem, da bo državni zbor ta zakon sprejel," je še poudaril minister Križanič.
Voditelji držav v območju evra so se namreč marca dogovorili za enoodstotno znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji v pomoč pri soočanju z dolžniško krizo, podaljšali pa so ji tudi dospelost posojil v okviru mehanizma finančne pomoči na 7,5 leta
Območje evra se je lani dogovorilo za 80 milijard evrov posojil Grčiji v treh letih po približno šestodstotni obrestni meri. V zameno za pomoč je morala država sprejeti boleče varčevalne ukrepe, kljub temu pa bo potrebovala dodaten paket pomoči, v katerem naj bi sodelovali tudi zasebni upniki.
Novinarska konferenca po redni seji vlade
