Svetovni delniški trgi se držijo blizu tritedenskemu vrhu, saj so globalne delnice v povprečju pridobile dobra dva odstotka vrednosti.
Razloge za rast lahko iščemo v boljšem razpoloženju vlagateljev, v objavah pozitivnih makroekonomskih podatkov nekaterih držav ter v pričakovanju, da bodo centralne banke z dodatnimi spodbudami ponovno pomagale gospodarstvom. Pomembno utež ima tudi srečanje držav G7 na Japonskem, kjer so podali skupno izjavo, da so ekonomije teh držav dovolj močne, da bi se izognile morebitni novi krizi. S Kitajske prihaja vse več pozitivnih informacij, zato so se skrbi glede ohlajanja gospodarstva precej zmanjšale, kar se v zadnjem tednu pozna tudi na tečajih delnic.
Kljub zmanjšanju napetosti in posledični volatilnosti na delniških trgih pa ostaja odprtih kar nekaj pomembnih vprašanj, ki lahko vplivajo na dogajanje na kapitalskih trgih. Eno takih je referendum v Veliki Britaniji o izstopu iz Evropske Unije, kjer pa se v zadnjem obdobju vse bolj krepi prepričanje, da bodo rezultati referenduma v prid ohranitvi članstva Velike Britanije v Evropski uniji, kar se je pokazalo na tečaju angleškega funta, ki je pridobil precej vrednosti.
Odprto ostaja tudi vprašanje dvigovanja obrestnih mer v ZDA, ki vpliva na tečaj ameriškega dolarja v razmerju do preostalih svetovnih valut. Ameriški dolar se je v zadnjem času precej okrepil, saj so se možnosti za dvig obrestne mere povečale že na junijskem zasedanju ameriške centralne banke. Glavni akterji ameriške monetarne politike so v svojih izjavah poudarjali, da ne izključujejo možnosti dviga, saj je gospodarstvo v odlični kondiciji, na kar kažejo tudi zadnji makroekonomski podatki, obenem pa se dvigujejo tudi inflacijska pričakovanja v smeri začrtane ravni. Terminske pogodbe trenutno vključujejo 28-odstotno verjetnost, da bo FED 15. junija dvignil temeljno obrestno mero.
