Ko se mladi pogovarjajo o vlaganju, so glavna tema pogovorov tehnološke delnice, kriptovalute, NFT-ji, ETf in podobno. Torej finančni instrumenti, ki so značilni za 21. stoletje. Čeprav so za mlade zelo privlačni, lahko hkrati predstavljajo veliko tveganje zaradi FOMO učinka (Fear Of Missing Out, oziroma v prevodu strah pred zamujeno priložnostjo). Tako začnejo vlagati v naložbe, ki jih ne poznajo in se ne zavedajo tveganja, ki ga pri tem sprejemajo. A ob vsej tej borzni noriji mladi pozabljajo na veliko bolj primerno možnost vlaganja, in sicer na vzajemne sklade.
Tako v lanskem kot predvsem v letošnjem letu so se sredstva v vzajemnih skladih močno povečala. Do oktobra letos so poskočila na 377 milijonov evrov, kar je 155 odstotkov več kot v celotnem lanskem letu. Kar 17 mesecev zapored skladi beležijo pozitivne prilive. V lanskem letu se je opazno povečalo tudi število mlajših vlagateljev, ki sicer predstavljajo le 5 do 10 odstotkov vseh vlagateljev v slovenskih vzajemnih skladih.
Za koga so primerni vzajemni skladi?
Vzajemni skladi niso prva izbira mladih, čeprav imajo naložbene lastnosti, zaradi katerih so primerni ravno za njih. So varni, omogočajo veliko razpršenost in prinašajo pasivni donos.
Z vzajemnimi skladi upravljajo strokovno podkovani upravljavci, ki potencialno donosna podjetja ne izbirajo na podlagi emocij, kot to velja za večino mladih, temveč na podlagi bolj ali manj zapletenih analiz. Vse to pripomore k večji varnosti vloženih sredstev. Vrednosti skladov ne potrebujete preverjati vsako minuto, kot je to priporočljivo za volatilne kriptovalute in tehnološke delnice, kar je še ena pozitivna plat pasivne naložbe.
Kako donosni pa so skladi?
Med nekaterimi mladimi so vzajemni skladi manj priljubljeni zaradi neutemeljenih predpostavk in stereotipov, ki so pogosto napačni. Kaj o vzajemnih skladih drži in kaj ne, si lahko preberete v članku Razbijamo mite o vzajemnih skladih: preverite, ali so prava naložba za vas.
Najpogostejši mit med mladimi je predpostavka, da so vzajemni skladi premalo donosni. Omenjeno predpostavko je ovrgel že Albert Einstein s trditvijo, da je obrestno obrestovanje “osmo čudo tega sveta”. Za lažjo predstavljivost je tu primer varčevanja v priljubljena sklada, ki vlagata v sektorja tehnologija in vitalnost.
Recimo, da v prvi vrsti vložite 500 evrov, ki vam ostajajo na računu in jih za določeno obdobje ne potrebujete, ter določite, da boste mesečno varčevali še 50 evrov. Tako varčujete 10 let. Po tem obdobju napredujete v službi, zato si lahko privoščite veliko večje mesečno vplačilo in varčujete 200 evrov na mesec še dodatnih 10 let. V teh 20 letih konservativno vzemimo, da je bil povprečni letni donos obeh vzajemnih skladov 19% letno, kar je sicer manj od povprečnega letnega donosa v zadnjih petih letih. Ob takih predpostavkah bi imeli po 20 letih rednega mesečnega vplačevanja malo manj kot 200.000 evrov. Ob tem moramo poudariti, da naše vplačilo v 20 letih skupaj znese le 30.500 evrov, vse ostalo prinese obrestno obrestovanje.
Če želite preveriti kakšni bi bili vaši zaslužki ob drugačnih predpostavkah, to lahko preprosto preverite na spletnem kalkulatorju, ki je dostopen TUKAJ.
Mesečno varčevanje za varno prihodnost
Na samem začetku morate pri sebi razčistiti, s kakšnim namenom vlagate. Če vlagate, da bi hitro obogateli, potem špekulirajte s kriptovalutami, tehnološkimi delnicami, NFT-ji in držite pesti, da boste ena/eden izmed tistih redkih, ki obogatijo na račun ostalih, ki izgubijo.
Če pa želite stabilno dolgoročno finančno stanje, raje mesečno vlagajte v vzajemne sklade. S takim vlaganjem boste privarčevali tudi na času in v teh letih “mirno spali”, če pomislimo na visoko tveganje in volatilnost kriptovalut in podobnih finančnih instrumentov. Seveda lahko vlagate tudi v take finančne instrumente, a ob tem upoštevajte naslednji priporočili:
- Na slepo ne zaupajte vsem kripto “strokovnjakom” in ostalim finančnim »strokovnjakom«, ampak tudi sami naredite raziskavo in analizo potencialnih naložb.
- Vlaganje v kriptovalute in posamezne tehnološke delnice mora predstavljati majhen delež celotnega portfelja, saj ste pri tem izpostavljeni visoki volatilnosti in tveganjem. Investirajte toliko, kolikor lahko izgubite. Tveganje pa lahko zmanjšate z vlaganjem v vzajemne sklade.
Ponudbo skladov slovenskih družb za upravljanje premoženja lahko preverite na spletni strani Vzajemci Skupina, lahko pa se posvetujete tudi z finančnim svetovalcem na brezplačni telefonski številki 080 3508.
