Delniški indeksi v ZDA so štirinajstdnevno trgovanje zaključili v rdečih številkah. Osrednji indeks Dow Jones 100 je izgubil dober odstotek vrednosti in trgovanje zaključil pri 16.109 točkah.
Delniški indeksi v ZDA so štirinajstdnevno trgovanje zaključili v rdečih številkah. Osrednji indeks Dow Jones 100 je izgubil dober odstotek vrednosti in trgovanje zaključil pri 16.109 točkah. Izgubo je zabeležil tudi indeks S&P500, saj je 0,4-odstotni padec indeks potisnil na 1.846 točk. Najslabše se je tokrat odrezal tehnološki sektor. Indeks Nasdaq100 je izgubil 1,3 odstotka vrednosti in padel na vrednost 3.651 točk. V enakem obdobju se je za 3 odstotke dvignila cena zlata. Kupci so konec tedna za unčo morali odšteti okoli 1.370 ameriških dolarjev. Srebro tudi tokrat ni sledilo ceni zlata. Štirinajstdnevno trgovanje je zaključilo brez spremembe v ceni na 21,3 dolarjih za unčo. Razhajanje v ceni zlata in srebra je lepo opazno na grafu razmerja zlato/srebro, v zadnjih treh tednih se je razmerje namreč dvignilo že za dobrih 8 odstotkov. V zadnjih štirinajstih dneh je popustila cena nafte. Kupci so morali v petek za 159-litrski sodček zahodnoteksaške nafte odšteti dobrih 98 ameriških zelencev. Naj med surovinami omenim še kolaps cene bakra. Zaradi vse večjih pritiskov prodajalcev je cena v dveh tednih padla za kar 9 odstotkov. Glavni katalizator za preplah med prodajalci bakra je kitajsko gospodarstvo. Trgovalce skrbi tako upočasnjevanje povpraševanja po bakru, kot tudi možnost, da se bodo v kratkem na surovinskem trgu znašle večje količine barka iz naslova finančnih/kreditnih garancij, v kolikor se stanje kitajskega gospodarstva še dodatno poslabša. Kitajska podjetja so namreč v zadnjih letih pričela skladiščiti ogromne količine bakra, ki so ga nato uporabile kot kolateralna sredstva za pridobivanje virov financiranja.
Med lokalnimi novicami v ZDA naj omenim več kot 30 odstotni padec vrednosti nepremičninskih gigantov Freddie Mac in Fannie Mae. Padec je sprožil predlog nove reforme državne nepremičninske zakonodaje, ki bi lahko imela velik vpliv na poslovanje obeh družb, v katerih je ameriška država večinski lastnik. Predlog spremembe zakona predvideva občutno zmanjšanje vpletenosti države v hipotekarni trg, s tem pa bi se poslovanje obeh družb praktično ukinilo. Država bi namreč izplačala svoje deleže, kar bi na koncu pomenilo, da bodo redni delničarji ostali praznih rok.
