Strategija paritete tveganja na prvi pogled morda ni praktična za večino vlagateljev ampak teorija in strategija paritete tveganja sta definitivno vredni dodatne pozornosti.
Finančna kriza je pokazala, kakšno tveganje predstavljajo delniške naložbe. Čeprav so delniške naložbe po krizi okrevali, je volatilnost investiranih sredstev prestrašila vlagatelje. Standardna struktura portfelja 60:40, kjer 60 odstotkov celotnega portfelja predstavljajo delnice, 40 pa obveznice, se je izkazala za preveč tvegano za veliko število vlagateljev. Tako je v ospredje prišla strategija Risk Parity.
Ena izmed glavnih značilnosti strategije je ta, da prepozna delež tveganja, ki ga predstavljajo delniške naložbe v povprečnem portfelju vlagatelja. Že pred časom je bilo ugotovljeno, da je velika večina portfeljev vlagateljev v razvitih državah močno korelirana z gibanjem delniškega trga, tudi če so imeli v delnicah manjši del portfelja. Povprečna korelacija ameriških vlagateljev z gibanjem delniškega indeksa S&P 500 naj bi bila v času raziskave (2011) kar 75-odstotna, čeprav delež delniških naložb v povprečnem portfelju znaša okoli 35 odstotkov. Ampak to tveganje se je ignoriralo, saj so bili vlagatelji do finančne krize osredotočeni na dolgoročni potencial naložbe. Kriza je to spremenila.
Pristop Risk Parity se s tem problemom spopade tako, da najprej ugotovi, koliko tveganja v portfelju prinaša posamezni naložbeni razred ter to tveganje izenači. Pristop torej poskuša ponuditi uravnoteženo naložbo, ki lahko predstavlja pomemben del portfelja večine vlagateljev.
Alokacija sredstev znotraj AC Risk Parity
Vzajemni skladi, ki investirana sredstva razpršijo glede na tveganje posameznega naložbenega razreda, so od letos dosegljivi tudi v Sloveniji. Za vlagatelje so na voljo trije skladi AC Risk Parity z različnimi pričakovanimi stopnjami volatilnosti (7, 12 in 17 odstotkov) v dveh valutah (euro in švicarski frank). Da bi dosegli optimalno tveganje in s tem učinkovitost portfelja, AC Risk Parity uporablja tehniko »uravnavanje tveganja«. Namen te tehnike je, da se izenači delež tveganja različnih razredov sredstev. Uravnavanje tveganja se je resnično izkazalo v finančni krizi med leti 2007 in 2010, kot razvidno iz grafa 1. Strategija AC Risk Parity namreč ustvarja pozitivne letne donose v celotni krizi.
Strategija skladov AC Risk Parity je zasnovana predvsem z namenom zagotoviti nekorelirane in stabilne donose za vlagatelje, ki želijo diverzificirati svoj portfelj.
Graf 1: primerjava uspešnosti skladov AC Risk Parity 7 (RP7) in AC Risk Parity 12 (RP12) z delniškim indeksom S&P 500 ter skladom s primerljivo naložbeno strategijo (Bridgewater All Weather 12% Vol) v obdobju med leti 2004 in 2012.
Graf2: alokacija sredstev znotraj skladov AC Risk Parity
Aquila znotraj AC Risk Parity nudi strategije s tremi različnimi letnimi ciljnimi stopnjami volatilnosti: 7, 12 in 17 odstotkov. Kot so nam povedali upravljavci skladov AC Risk Parity: »Vsak od navedenih treh skladov ima enako sestavo naložb, ki temelji na doseganju optimalne učinkovitosti vloženih sredstev. Razlika je v zavzetih pozicijah skladov, kjer sklad AC Risk Parity 17 zavzema večje pozicije, AC Risk Parity 7 pa najmanjše.«
Za koga so skladi primerni?
Kot nam je v intervjuju, ki ga boste lahko prebrali jutri, povedal upravljavec skladov AC Risk Parity, Armin Gudat: »Čeprav so skladi AC Risk Parity zaradi svoje oblike zelo likvidni, so najbolj primerni za vlagatelje z vsaj srednjeročnimi cilji. Skladi generirajo pozitivne donosnosti v veliko okoljih, istočasno pa so nizko korelirani z delnicami in obveznicami. Povedano z drugimi besedami, alokacija sredstev v sklade AC Risk Parity lahko prinese stabilnost skoraj vsakemu investicijskemu portfelju. Zaradi rezultatov v preteklosti (od leta 2008 v obliki UCITS skladov in od leta 2004 v drugih oblikah), skladi generirajo veliko zanimanja s strani premožnih zasebnih vlagateljev in tudi s strani institucionalnih vlagateljev tako v Evropi, kot tudi v Aziji.«
