Nič na svetu ni v takem izobilju kot pamet: vsakdo misli, da je ima dovolj.
Ena izmed velikih zmot posameznika kot investitorja je, da je za sebe vsak prepričan, da je najbolj pameten. Pamet, še posebej če ni združena s ponižnostjo, lahko pelje v previsoko samozavest, ki investitorja večkrat vodi v težave pri upravljanju lastnega denarja.
Dober primer zgoraj omenjenega je Long Term Capital Management-hedge sklad, ki je »eksplodiral« v poznih 1990ih, katerega upravljalci so bili skupina doktorjev znanosti, Nobelovih nagrajencev in upraviteljev premoženja … Poleg vseh naložbenih napak, ki so jih storili, npr. ogromni finančni vzvodi, zanašanje na matematične modele, previsoka samozavest, je bilo njihovo največje tveganje, da so se zanašali na to, da se bo trg v prihodnosti obnašal enako,kot se je v preteklosti.
Zakaj se trgi v prihodnosti ne obnašajo enako kot v preteklosti, dobro razloži Roger Lowenstein v svoji knjigi, When Genius Failed:
Najprej za primer vzemimo paket igralnih kart. V paketu jih imamo 52, in samo 52. Ta dejavnik je vedno nespremenjen.
Sedaj za primer vzemimo življenjska zavarovanja, kjer se situacija že nekoliko spremeni. V okolje prihajajo vedno novi zavarovanci, nekateri stari odhajajo, zato se aktuarji zanašajo na statistična vzorčenja. Seveda niso natačna, vendar je kontrolni vzorec dovolj velik, da hitre prilagoditve niso potrebne, saj se stopnja umrljivosti spreminja zelo počasi.
Sedaj pa si poglejmo kapitalske trge. Na borzi nismo nikoli prepričani, da je vzorec obnašanja trgov res dokončen, saj se vseskozi spreminja. Le-ta se je spremenil po Veliki depresiji, po inflaciji v 70-ih, ponovno v 90-ih letih, počil je tehnološki balon, prišlo je do velike finančne krize … okolje se konstantno spreminja. In tako bo tudi v prihodnosti. Prišla bodo nova tveganja in investitorjem bodo predstavljene tudi nove rešitve.
Zgodovina različnih gospodarskih situacij in okolij v katerih se le te dogajajo sicer dajejo nek vpogled v prihodnost, vsako od njih nam da tudi določeno mero novega znanja. Dajejo nam neko predstavo o tveganjih, ki so bila na trgih, ne dajo pa nam odgovora o tem, kdaj in kje se bodo pojavila naslednja tveganja.
Napovedovanje prihodnosti je težko oz. praktično nemogoče, zato mora vsak investitor sedanjost analizirati tudi s pomočjo preteklih dogodkov in portfelj prilagoditi tako, da ga morebitne nove nevarnosti, ki se bodo v prihodnje pojavljale, ne bodo močneje prizadele.
