Pet pravil za izbiro pravega sklada

Izbira primernega vzajemnega sklada je odvisna predvsem od vlagateljeve nagnjenosti k tveganju ter obdobja varčevanja. Vlagatelj mora sklad izbrati na podlagi ciljev, ki jih s svojo naložbo želi doseči. To, po čemer se je treba orientirati, so pravila upravljanja, v katerih je navedena naložbena politika sklada, ki jo mora vlagatelj pazljivo prebrati. Naložbena politika "v praksi" je najbolj jasno razvidna iz strukture naložb sklada, ki jo najdemo v mesečnih poročilih ali na predstavitveni podstrani sklada na naši spletni strani Vzajemci.com.

V Sloveniji poznamo več vrst vzajemnih skladov glede na naložbeno politiko. To so obvezniški, delniški, mešani (dinamični, uravnoteženi, defenzivni, fleksibilni) vzajemni skladi, skladi denarnega trga, skladi absolutnega donosa, skladi skladov, pasivno upravljani skladi …, ki se razlikujejo glede na tveganje in pričakovano donosnost. V osnovi so skladi, ki imajo več delniških naložb, priporočljivi za tiste, ki jim je najpomembnejši donos in jih nihanja vrednosti premoženja ne motijo. Medtem ko so obvezniški vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki jim je bolj pomembna stabilna in umirjena rast premoženja, brez večjih nihanj. Pri mešanih vzajemnih skladih se sredstva investirajo tako v delnice kot obveznice, zato so ti skladi priporočljivi za vlagatelje, ki ne želijo prevelikih nihanj vrednosti premoženja, vendar želijo realizirati višje donose, kot jih prinašajo obvezniški vzajemni skladi.

Pri izbiri skladov velja 5 ključnih postavk:

1. Kakšni so rezultati, ki jih je sklad dosegel v obdobju od 3 do 5 let?

Da bi lahko realno ocenili uspešnost izbranega vzajemnega sklada v preteklosti, je treba primerjajti donose sklada z donosi skladov s podobno naložbeno politiko in primerjalnimi indeksi (benchmarki), s katerimi se sklad primerja.
Primer: Pri hitri primerjavi 5-letne donosnosti dveh delniških skladov bi lahko napačno zaključili, da je bil globalni delniški vzajemni sklad, ki je prinašal 16-odstotne letne donose, slabši od delniškega sklada, ki vlaga na trge v razvoju in je v istem obdobju prinašal 20-odstotne letne donose. Pri podrobnem pregledu bi namreč ugotovili, da je proučevani globalni delniški sklad v svoji skupini globalnih skladov v povprečju dosegal najvišje donose in ga v primerjavi s skladom, ki vlaga na trge v razvoju, uvrščamo v kategorijo manj tveganih vzajemnih skladov. Na drugi strani pa je proučevani sklad, ki vlaga na trge v razvoju, precej zaostajal za povprečjem svoje skupine.

2. Kako tvegan je izbrani vzajemni sklad?

Združenje družb za upravljanje je ob soglasju agencije za trg vrednostnih papirjev sestavilo 7-stopenjsko lestvico za ocenjevanje tveganosti vzajemnih skladov. Stopnje si sledijo od najmanjše do največje tveganosti, kjer 1 pomeni nizko tvegan in 7  visoko tvegan.

Načeloma velja, da potencialno višji donosi pomenijo tudi verjetnost večjega tveganja in posledično možnost izgube določenega dela vloženih sredstev. Nekateri vlagatelji so za višje donose pripravljeni sprejeti višje tveganje, medtem ko se drugi zaradi manjše nagnjenosti k tveganju zadovolijo z nekoliko nižjimi donosi.

Poleg donosov pa mora vlagatelj pri odločanju o izbiri sklada upoštevati tudi volatilnost oziroma nihajnost sklada. Dva sklada z enakimi preteklimi donosi in različno nihajnostjo nista enakovredna. Boljši je tisti sklad, ki ima ob enakih preteklih donosih nižjo nihajnost oziroma volatilnost.

3. Kakšna je naložbena struktura oziroma kam sklad vlaga svoja sredstva?

Vzajemni skladi se ločijo tudi po naložbeni strukturi, ki je opredeljena v prospektu sklada in v mesečnih poročilih, ki jih slovenske DZU morajo na podlagi zakona vsak mesec javno objaviti. Na naši spletni strani www.vzajemci.com kliknite na ime izbranega sklada (v tečajnici ali drugje na spletni strani) in znašli se boste na predstavitveni podstrani izbranega sklada, kjer boste v zavihku Dokumenti sklada našli zadnje mesečno poročilo o naložbah izbranega sklada.

Najpomembnejša ločnica med vzajemnimi skladi je vrsta vrednostnih papirjev, v katere vzajemni sklad vlaga večino svojih sredstev. Če želite doseči 15-odstotni letni donos, potem izbira vzajemnega sklada, ki vlaga pretežno v obveznice, ni najboljša rešitev. Po drugi strani pa je izbira obvezniškega sklada ustrezna za tiste, ki se boste sprijaznili z od 3- do 7-odstotnim letnim donosom, ali tiste, ki si želite dokaj varne, a donosnejše naložbe, kot je bančni depozit.

4. Kdo upravlja sklad in kako je bil uspešen?

Donosi vzajemnega sklada so odvisni od uspešnosti upravljalca sklada. Uspešnost pa je pogojena s pravilnostjo sprejetih odločitev in tudi kvaliteto dela analitikov, ki upravljalca oskrbujejo z nujno potrebnimi podatki za sprejemanje pravih naložbenih odločitev. V Sloveniji žal nizek nivo naložbene kulture narekuje nerazkrivanje imen upravljavcev, kar velja za resen odmik od ustaljenih praks na bolj razvitih trgih.

5. Kakšni so stroški (vstopni, izstopni, upravljavski, skrbniški) vlaganja v sklad?

Preden se odločimo za posamezen vzajemni sklad, je treba ugotoviti, koliko znašajo stroški, ki so eden ključnih dejavnikov, ki imajo predvsem dolgoročno pomemben vpliv na končno donosnost naložbe. Med stroške, ki jim dajemo večji poudarek, spadajo vstopne in izstopne provizije, upravljavske provizije, transakcijski stroški, stroški odobritev, vodenja … Ločimo posredne in neposredne stroške. Neposredne plača vlagatelj v denarju, medtem ko se posredni (upravljavska, skrbniška provizija …) kažejo v nižjem donosu naložbe. Predvsem pri dolgoročnem varčevanju moramo stroškom nameniti največjo pozornost, ker le-ti pomembno vplivajo na končno donosnost posamezne naložbe. Pri vplačilih večjih zneskov je treba biti pozoren predvsem na vstopne stroške. Razlika odstotka pri vstopnih stroških, če vplačamo 30.000 evrov, znaša namreč 300 evrov.

Na koncu še nenapisano šesto pravilo, ki narekuje na potrebo po usklajenem delovanju celotnega naložbenega portfelja. Izbira primernega sklada je ena stvar, graditev in vzdrževanje ustreznega portfelja skladov pa nekaj povsem drugega. Iz tega razloga zagovarjamo sodelovanje s profesionalnimi naložbenimi svetovalci, ki razpolagajo z dvolj znanja, časa in informacij za čimbolj učinkovito vodenje vašega naložbenega portfelja.