V 25 letih lahko zaradi razlike v višini upravljalskih in ostalih stroškov izgubite več kot 10% končnega donosa sklada, brez da bi se tega sploh zavedali.
Nadpovprečni upravljalski in ostalih celotni stroški poslovanja so pogosto prezrt faktor pri izbiri skladov. Zato tokrat v Fund Selection ne predstavljamo posameznega sklada, ampak se lotevamo nekoliko širše in tudi pomembnejše teme, ki predstavlja ključen del paradigme Fund Selection; pomen nizkih stroškov in njihov vpliv na izbiro ter končno donosnost naložbe.
Celotni stroški poslovanja (CSP) vzajemnega sklada so ključen indikator stroškovne učinkovitosti, ki ga vlagatelji pogosto zapostavljajo, imajo pa lahko precejšen vpliv na končno donosnost naložbe. Ko govorimo o CSP in vplivu na donosnost imamo v mislih predvsem upravljalsko provizijo, ki npr. pri delniških skladih predstavlja cca. 80 odstotkov celotnih stroškov poslovanja (CSP).
Metodologija izračuna CSP je poenotena na nivoju UCITS skladov, zato je mogoče celotne stroške poslovanja različnih skladov, različnih DZU, tako domačih kot tujih, med seboj primerjati.
Upravljalski in ostali posredni stroški so odšteti od dnevne VEP
Z izjemo vstopnih (in sicer dokaj redkih izstopnih stroškov) so vsi ostali stroški, ki bremenijo vlagatelja v vzajemne sklade, posredni. Vključeni so namreč v izračun vrednosti enote premoženja (VEP). Med posredne stroške spadajo stroški, kot so najpomembnejša upravljavska provizija ter ostale manjše provizije, kot skrbniška provizija, revizija vzajemnih skladov, stroški plačilnega prometa, borznega posredovanja, preknjižb vrednostnih papirjev...
Celotni stroški poslovanja (CSP) vlagatelje bremenijo skozi celotno obdobje varčevanja v vzajemnem skladu. Daljša kot je ročnost varčevanja, bolj pomembni so celotni stroški poslovanja in večji so prihranki vlagatelja. Celotni stroški poslovanja zmanjšujejo realizirano donosnost vlagatelja, za koliko v kakšnem časovnem obdobju je prikazano v spodnjih grafih.
Akcije brez vstopnih stroškov vs. nižji celotni stroški poslovanja
Pri akcijah brez vstopnih stroškov vlagatelj realizira le enkratni (sicer takojšni) prihranek. A nižji celotni stroški poslovanja in dobra upraviteljska ekipa ta prihranek v celoti izničijo v eni do dveh letih varčevanja. In ker je vlaganje v vzajemne sklade, vlaganje na dolgi rok, je v interesu vlagatelja, da varčuje pri DZU z najnižjimi celotnimi stroški poslovanja.
Primerjava domačih DZU
V tabeli je primerjava povprečnih celotnih stroškov poslovanja med skladi KD Skladi in konkurenco** (Alta, Triglav Skladi, Infond, NLB Skladi, Alpen Invest, Primorski skladi) v letu 2015, ki smo jo prejeli od KD Skladov. V analizi so zajeti celotni stroški poslovanja in izračunano njihovo povprečje za tri vrste skladov: delniške, obvezniške in mešane.
V grafu je vrednost naložbe izračunana ob predpostavki enkratnega vplačila v vrednosti 10.000,00 € in obdobju varčevanja 25 let. Za delniške sklade je predpostavljen 8 % letni donos, za mešane 4 % in za obvezniške 2 %.
Kateri skladi se ponašajo z najboljšim razmerjem med (nizkimi) stroški in (visokimi) donosnostmi?
Najvišje donosnosti so pogosto dokaj visoko korelirane z nizkimi upravljalskimi in ostalimi stroški skladov. Za natančnejše informacije se obrnite na avtorja.
