»Leta 2007 sem vložil v sklade, potem pa je šlo vse navzdol…«

Članek slika

Naslov je v resnici izjava, ki jo pogosto slišim od vlagateljev. Nedvomno drži, da je šlo po letu 2007 vse navzdol. Pa je tudi ostalo tam? In ne glede na odgovor, kaj storiti danes?

Najprej je smiselno pogledati, kaj se je s posameznimi različno usmerjenimi skladi od takrat dogajalo. V grafih so v posameznih kategorijah navedeni skladi, h katerim so vlagatelji v tistem obdobju največkrat pristopali.

Ne glede na to, da je kriza na finančnih trgih (od decembra 2007 do maja 2009) vsaj v določeni meri prizadela tečaje vseh spodaj navedenih skladov, pa noben od njih ni (nominalno) v rdečih številkah.

 

Delniški skladi razvitih trgov:

Delniški skladi rastočih trgov:

Obvezniški skladi:

Kako je torej mogoče, da je večina povprečnih slovenskih vlagateljev v minusu? Na to vprašanje sta najbolj pogosta naslednja odgovora:

1. Ko je padlo, sem vse prodal.

Če je tako, se za nazaj ne da storiti nič, bi pa bilo smiselno razmisliti o povratku na kapitalske trge, saj ste bili verjetno v vmesnem času priča padcu obrestnih mer na depozite.

2. Ko je padlo, sem se sprijaznil s tem in sredstva pustil, kjer so.

Tukaj so vse možnosti še odprte. Je pa verjetno res, da je ste še vedno 'v minusu', saj so vlagatelji v letih pred krizo največkrat pristopali k naslednjim skladom:

 

Zelo priljubljeni pa so bili tudi skladi, ki so investirali na območje nekdanje skupne države in okolice:

Za prvo skupino skladov velja (z izjemo KD Rastko), da gre za sklade, ki so se leta 2007 predstavljali kot 'mešani' (šele kasneje kot skladi fleksibilne strukture naložb), čeprav so imeli veliko večino sredstev naloženih v delnice, pri čemer je šlo večinoma za delnice slovenskih izdajateljev. Izpostavljeni so bili torej (kar še v večji meri velja za 'balkanske' sklade) majhnemu in slabo likvidnemu delniškemu trgu. Če za globalni trg velja, da po vsakem padcu pride vzpon (in obratno), lahko na omenjenih ožjih območjih pride do anomalij, ki trajajo dlje časa. Od tod izvira priporočilo (ki je dandanes že mantra), da se je smiselno tem trgom izpostaviti le z manjšim delom kapitala in/ali za omejeno časovno obdobje.

V primeru, da vlagatelji svojih sredstev ne bi pustili 'tam kjer so', bi lahko do danes pokrili večino v letu 2008 pridelane (oportunitetne) izgube. Lahko pa bi do danes ustvarili že zajeten kapitalski dobiček. Po drugi strani bi prvi del lahko uresničili že s tem, ko bi sredstva pravilno razporedili in se jih dejansko ne bi bilo potrebno dotikati.Je pa tudi res, da vsi finančniki od nekdaj pridigajo o 'razpršenosti' portfelja, a praksa je očitno drugačna.

Iluzorno je pričakovati, da bo povprečen vlagatelj lahko ujel najvišje in najnižje točke tečajev za izstop oz. izstop iz sklada. Tega ne zmorejo niti borzniki, svetovalci ali bančniki. Vsaj ne redno. Mogoče pa je v določeni meri slediti finančnim trendom in na temelju (sicer mnogoštevilnih) podatkov in kazalcev strateško usmerjati svoj naložbeni portfelj.

V vsakem primeru pa je nujno, da se portfelj prilagodi potrebam in željam vlagatelja na eni, ter situaciji in realnim pričakovanjem in nevarnostim kapitalskih trgov na drugi strani. Vlagatelji, ki tega še niste storili: bolje pozno kot nikoli!

Luka Guštin je naložbeni svetovalec Skupine Vzajemci. V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].

Preberite tudi:

Prednosti postopnega varčevanja

Kaj je dobro vedeti o nezgodnem zavarovanju?

Finančni svetovalci niso samo za bogate

Zakaj upravljanja premoženja ne zaupamo svetovalcu?

Koliko denarja 'vržete stran'?

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja