Navkljub temu, da natančna smer gospodarske politike Donalda Trumpa še ni povsem jasna, je gotovo nekaj: nova republikanska administracija bo prednost pred multinacionalkami in javnimi delniškimi družbami, dajala malim in srednje velikim gospodarskim družbam.
Trumpov stil vodenja Združenih držav ima mnoge značilnosti upravljanja skladov zasebnega kapitala. Takoj po imenovanju je nagovoril obstoječe delničarje (državljane) z osrednjim sporočilom, da je podjetje (država) podcenjeno, saj ga nekdanje vodstvo ni primerno upravljalo. Zato je Trump začel uvajati korenite spremembe, mi pa lahko poskusimo predvideti smer razvoj ZDA v prihodnjih 4 letih.
Vlagatelji v sklade zasebnega kapitala vedo kaj sledi: Trump se bo fokusiral na povečevanje kratkoročnih dobičkov in optimizacijo poslovnih rezultatov, da bi s tem zagotovil maksimalno vrednotenje države, preden jo preda naslednjemu upravljalcu. Pri trgovinskih ali geopolitičnih partnerstvih se bo osredotočil na tiste, ki bodo zagotavljala takojšnje koristi vezane na vrednotenja, medtem, ko bodo dolgoročne priložnosti ali nevarnosti ostale v drugem planu, kar kaže npr. vprašanje podnebnih sprememb.
Glede na upravičeno domnevo, da lahko takšno dinamiko globalnega okolja pričakujemo vsaj bodoča štiri leta, je ključno vprašanje, kaj to pomeni za vlagatelje, ki vedno želijo optimizirano donosnost svojih naložbenih portfeljev? Vlaganje na trge zasebnega kapitala v tem času predstavlja primerno alternativo, saj bi ti trgi lahko pod Trumpom, po mnenju številnih analitikov, nadaljevali zavidljivo rast iz preteklih let.
Kakšne naložbe so pravzaprav skladi zasebnega kapitala? Njihov cilj je izboljšati dobičkonosnost in nato prodati prevzeta podjetja. Upravljavci teh skladov največji poudarek dajejo na odkupe večjih, zrelih podjetij, kar predstavlja eno najbolj stabilnih in donosnih strategij zasebnega kapitala. Upravljavci, z dobrimi povezavami in široko bazo podjetij, največkrat kupijo podjetje v težavah, ga prestrukturirajo, povežejo z novimi poslovnimi partnerji in ko se poslovanje podjetja stabilizira, le tega prodajo z dobičkom. Številne primere lahko vidimo tudi v Sloveniji. Eden izmed najbolj znanih je nakup banke NKBM, ki služi kot šolski primer uspešnega delovanja skladov zasebnega kapitala v slovenskem prostoru. Kar je zanimivo, saj je zgodba NKBM v očeh mnogih državljanov Slovenije, zapisana kot zgodba o neuspehu. Spomnimo, da se je v letu 2016 država v celoti umaknila iz lastništva sanirane banke, saj sta ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) za 100-odstotni delež NKBM odštela kupnino v višini 250 milijonov evrov. Ne le da je sklad Apollo, skupaj z EBRD, za 250 milijonov evrov postal lastnik banke, v katero je država konec leta 2013 vložila 870 milijonov evrov, ampak so si konec junija 2016 novi lastniki na skupščini že izplačali prve dividende. Iz banke so izplačali celoten bilančni dobiček oziroma skoraj 17 milijonov evrov.
Skladi zasebnega kapitala so zaradi strategij, katere dobro ponazarja Apollov nakup in prodaja NKBM, v zadnjem desetletju postali eden izmed najdonosnejših naložbenih razredov zadnjega desetletja z 13,7 odstotno povprečno letna donosnostjo (CAGR). Tako zasebni, kot institucionalni vlagatelji so se pripravljeni odpovedati likvidnosti v zameno za nizko korelacijo z javnimi kapitalskimi trgi. Zasebni kapital v času omejenega bančnega financiranja gospodarstva vse bolj poganja tudi gospodarski in tehnološki razvoj. Zato lahko pričakujemo, da bo ravno ta naložbeni razred eden ključnih pri dosegi Trumpovega cilja »narediti Ameriko spet veliko«.
V primeru dodatnih vprašanj pišite na [email protected].
Skladi zasebnega kapitala spadajo med alternativne naložbe
Skladi zasebnega kapitala spadajo v segment alternativnih naložb. Da bi te bolje razumeli, smo pripravili priročnik, s katerim bi vam radi predstavili prednosti in omejitve tovrstnih strategij. Priročnik si lahko prenesete tako, da v spodnji obrazec vpišete zahtevane podatke.