Kakšna prihodnost leži pred tehnološkimi delnicami

Članek slika

Na pretrese na finančnih trgih niso bila imuna niti tehnološka podjetja.

Nemirni dnevi na finančnih trgih, ko se tečaji delnic dnevno premaknejo navzgor oziroma navzdol tudi za nekaj odstotkov, so v zadnjem času še dodatno načeli živce vlagateljev. Razočaranje zaradi nižje gospodarske rasti na Kitajskem in negotovost glede začetka dvigovanja ključne obrestne mere v ZDA, sta na finančne trge prinesla velika nihanja, ki jih vlagatelji že dolgo niso bili vajeni. Na te pretrese niso bila imuna niti tehnološka podjetja, še posebej, ker so nekateri analitiki in ekonomisti ponovno začeli opažati napihovanje borznih balonov vsepovsod.

Zagotovo so nekatere tehnološke delnice pretirano vrednotene, vendar tega ne moremo kar povprek trditi za celotno panogo. Še posebno sektor polprevodnikov, ki predstavlja osnovne gradnike informacijskih sistemov, je v primerjavi z nekdaj doseženimi vrednotenji kar poceni. Pri višjih večkratnikih zanimivo kotirajo delnice podjetij, pri katerih si posameznik le težko predstavlja, kako ustvarjajo prihodke, kaj šele dobiček. Med temi prednjačijo predvsem podjetja iz sfere socialnih omrežij, kjer domišljija pač dopušča več kreativnosti pri napovedovanju rasti prihodkov v naslednjih letih.

tržna kapitalizacija P/E EV/EBITDA pričakovana rast prihodkov
Intel 139 mrd.USD 12 6 6%
Texas Instruments 49 mrd.USD 16 9 7%
Qualcomm 85 mrd.USD 12 8 6%
Micron 18 mrd.USD 6 3,4 7%
Sandisk 11 mrd. USD 25 6 7%
Facebook 254 mrd.USD 43 38 58%
Twitter 18 mrd.USD 83 - 111%

Tudi podatki o manjšem številu novih kotacij pritrjujejo, da na splošno ne moremo govoriti o napihovanju balonov v tehnološkem sektorju. Tempo prvih javnih prodaj (IPO) tehnoloških podjetij je namreč najpočasnejši vse od leta 2009. Letos se je za prvo javno prodajo delnic odločilo le 15 tehnoloških podjetij, na vrhuncu internetnega balona leta 2000 pa kar 194, pri čemer je povprečni mesečni donos vlagateljev tedaj celo presegal 70 odstotkov. Dodatna zavora za IPO-je je tudi velika volatilnost, ki je v zadnjem času prisotna na finančnih trgih. Zaradi visoke volatilnosti se namreč tudi prvotni vlagatelji  (običajno skladi zasebnega in tveganega kapitala) raje odločijo počakati na bolj mirne in optimistične čase ter posledično bolj gotovo unovčitev njihove naložbe.

Podjetja pa z napovedanimi vlaganji v nove proizvodnje dolgoročnim vlagateljem dajejo upanje, da se v prihodnjem obdobju obeta tako rast prihodkov kot tudi dobička. Tako je denimo korejski Samsung pred kratkim napovedal gradnjo nove tovarne polprevodnikov. V to namerava korejska multinacionalka investirati kar 23 milijard dolarjev, pri čemer naj bi bil večji del tovarne namenjen proizvodnji pomnilniških vezij DRAM in NAND. Poleg Samsunga na svetu trenutno obstajajo le še trije proizvajalci pomnilnikov, naveza Micron-Intel, Hynix in naveza Sandisk-Toshiba. To je rezultat cenovne vojne, ki je z nizkimi cenami zdesetkala število proizvajalcev. Obenem se je zaradi vedno večjih stroškov gradnje novih tovarn, ki so se povzpeli iz nekaj milijard na več kot deset milijard dolarjev,  bistveno zvišala tudi ovira za vstop morebitnih novih igralcev v to panogo.

Še lansko leto so imeli proizvajalci veter v jadrih in so uživali solidno maržo ter dosegali dobre rezultate. V tem letu pa so zaradi povečanja ponudbe in zmanjšanja povpraševanja ponovno zabeležili padec marž in znižali pričakovanja dobičkov za nadaljevanje leta. Seveda so bile delnice proizvajalcev pomnilnikov letos posledično ujete v negativnem trendu. Ali bomo morda podoživeli podoben masaker kot pred dobrim desetletjem, ko se je več kot deset proizvajalcev podalo v cenovno vojno ob sočasno vedno višjih stroških razvoja? Optimisti verjamejo, da je tokrat zgodba drugačna ter da novi trendi kot so IOT (internet of things), inteligentne naprave vsepovsod, počasno izpodrivanje fizičnih diskov in nadomeščanje s SSD diski ob nenehni rasti količine shranjenih podatkov  lahko generirajo zadostno povpraševanje za nove tehnologije pomnilnika in omogočijo solidno rast panoge polprevodnikov.

Gorazd Grof upravlja vzajemne sklade ALTA PHARMA-TECH, ALTA ABS in ALTA USA.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Tudi veliki kdaj počepnejo

06.05.2016

G. Grof