Izrael je že nekaj časa poznan kot druga Silicijeva dolina. Poslovno okolje, marljivost ljudi in nenazadnje razpoložljivost visoko izobraženega kadra sta prava zibelka novih startup podjetij.
Izraelska podjetja so se na področju tehnologije prebila v sam svetovni vrh, kar dokazuje njihova vpletenost v razvojne in proizvodne verige svetovnih gigantov na številnih panogah (informacijska tehnologija, farmacija in biotehnologija, vojaška industrija,..) in veliko zanimanje finančnih vlagateljev s celega sveta za njihova podjetja. Dokaz so vlaganja družb kot Cisco, IBM, Intel in nenazadnje celo guruja Buffeta, ki je svoj prvi prevzem izven ZDA opravil ravno z prevzemom izraelskega podjetja. Nekaj je k temu pripomogla tudi lega države, kjer so zaradi nenehnih trenj z arabskimi državami morali poskrbeti za svojo varnost z velikimi vlaganji v razvoj vojaške tehnologije.
Učinkovit sistem spodbujanja podjetniških idej
Pri tem so Izraelci ubrali precej bolj pragmatičen in učinkoviti sistem spodbujanja podjetniških idej kot v Sloveniji. Cilj le tega ni “nepovratna pomoč” s ciljem povečanja zaposlovanja ampak tudi željeni ciljni izplen povečanja vrednosti podjetja in poplačila vlaganja v podjetje. Tako imajo za namen vlaganja ustanovljen urad (Israeli Office of the Chief Scientist ali OCS), ki sredstva podjetjem le posoja pod zelo ugodnimi pogoji. Od podjetij se pričakuje, da v toku dveh let razvijejo podjetje do te mere, da lahko pritegne vlaganje drugih investitorjev in da bo lahko pomoč vrnilo.
Seveda takšna oblika vzpodbujanja podjetništva pomoči zahteva, da ima podjetje res dobro poslovno idejo in poslovni načrt da lahko kasneje omogoči soliden izplen in razvoj podjetja v prihodnosti. Podjetje sredstva pridobi namensko za razvoj določenega produkta in ko ta produkt začne prinašati prihodek (ne dobiček !) podjetje mora začeti odplačevati “donacijo”. Vsekakor imajo Izraelci drugačen odnos do vlagateljev in kot je to običaj v Sloveniji. Drugačen odnos imajo tudi podjetja do denarja, katerega jim nekdo posodi ali pa vloži kot kapital. Cilj podjetij tako ni ni razvijanje takih produktov in storitev, da potem lahko živijo v nedogled na državno subvencioniranih storitvah ampak da proizvedejo produkt, ki ga lahko globalno tržijo in tekmujejo s svetovno konkurenco. Rezultati govorijo sami.
Razvoj infrastrukture skladov tveganega kapitala
Poleg direktnih donacij (grants) je država že od začetka vzpodbujala razvoj infrastrukture skladov tveganega kapitala. Prvi skladi tveganega kapitala so bili v državni lasti, sčasoma po dobrem odzivu tujih investotorjev pa je bila država udeležena z manjšimi deleži. Pri vlaganju v startup podjetja so predvidevali, da bo le majhen del teh podjetij resnično uspel narediti preboj, vendar da bo izplen od teh uspelih podjetij takšen, da se bo investiranje v celoti poplačalo.
