Inflacija pomeni dvig splošne ravni cen blaga in storitev. Poudarek je na splošnem dvigu cen, in ne na dvigu cen posameznih artiklov. Posledično inflacija vodi v upad kupne moči denarja. V praksi to pomeni, da s 100 EUR lahko danes dobimo manj blaga ali storitev, kot smo ga lahko pred na primer desetimi leti.
Inflacijo se najpogosteje izračuna s pomočjo indeksa cen življenjskih potrebščin (CPI). Ta meri odstotno spremembo cene košarice blaga in storitev, ki jo gospodinjstva najpogosteje uporabljajo. Sprememba CPI lahko kaže na povišanje cen blaga in storitev, povišanje cen pa je največkrat posledica povečanih proizvodnih stroškov ali povečanega povpraševanja po izdelkih in storitvah.
Prvi možni vzrok za inflacijo se zgodi, ko naraščajo cene zaradi naraščajočih proizvodnih stroškov, kot na primer stroški surovin (cene nafte ali kovin) ali plač delavcev (v času gospodarske rasti je brezposelnost nizka zato delodajalci zvišujejo plače, da bi pritegnili in/ali obdržali kvalificirane strokovnjake). V tej situaciji se dodatni stroški podjetja navadno prevalijo na potrošnike z zvišanjem cen končnih izdelkov.
Drugi razlog za nastanek inflacije je t.i. inflacija povpraševanja, ki je najpogosteje posledica povečanega povpraševanja po blagu ali storitvah. Ko povpraševanje po izdelkih in storitvah raste, ponudba pa ostane nespremenjena, pride do presežka povpraševanja glede na ponudbo. V tej situaciji smo potrošniki pripravljeni plačati več za izdelke, kar posledično povzroči višje cene.
Glede na to, da lahko resno zvišanje cen življenjskih potrebščin upočasni gospodarsko aktivnost in negativno vpliva na stabilnost davčnega in socialnega sistema, velja za nezaželen pojav. Zato imajo centralne banke mnogih držav za svoj primarni cilj doseganje in ohranjanje stabilnosti cen.
Primer: letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija – vir Statistični Urad RS
Kdo ima (lahko) koristi od inflacije?
Čeprav se o inflaciji največkrat govori v negativnem kontekstu, ima ta gospodarski pojav tudi dobro plat. Omogoča lažje odplačevanje in poplačilo starih dolgov, ne glede na to, ali gre za dolgove državljanov, podjetij ali države.
Inflacija - sovražnik vaših prihrankov.
Ko gre za denar, moramo razmišljati v okviru njegove relativne vrednosti. Se pravi koliko blaga in storitev je mogoče kupiti z določeno vsoto denarja. To kaže na dejstvo, da ima denar realno vrednost, vendar zaradi inflacije izgublja na svoji realni vrednosti, kar pomeni, da je denar danes vrednejši kot bo npr. jutri.
Inflacija je glavni »sovražnik« varčevanja in drugih naložb, ki prinašajo nizke donose, torej donose, ki so nižji od stopnje inflacije. Dogovorjene obrestne mere na bankah za varčevanje predstavljajo nominalne obrestne mere, torej niso prilagojene obstoječi oziroma pričakovani stopnji inflacije. Za izračun dejanskega donosa vaših prihrankov moramo izračunati realno obrestno mero, ki predstavlja razliko med nominalno obrestno mero in stopnjo inflacije.
Realna obrestna mera kaže donosnost naše naložbe. Glede na to, da so trenutne obrestne mere za različne oblike varčevanja pri bankah izjemno nizke, v povprečju 0,01%, ne zadoščajo niti za izravnavo negativnih učinkov inflacije. To pomeni, da posameznik, ki presežek svojih sredstev hrani v banki, dejansko izgublja na vrednosti svojega denarja. Ob upoštevanju dejstva, da je varčevalec dolžan plačati davek na obresti, ki jih zasluži z določenimi oblikami varčevanja in vlaganja, postane takšen način zadrževanja presežka sredstev povsem nerentabilen.
Kako se torej zaščititi pred inflacijo?
Glede na to, da inflacija zmanjšuje kupno moč denarja, je potrebno o varčevanju ali vlaganju razmišljati z vidika realne obrestne mere, torej realnega donosa, ki ga je mogoče doseči s takšno naložbo.
To pomeni, da je treba pri odločanju upoštevati tiste naložbe, ki imajo donos vsaj enak pričakovani stopnji inflacije. Tako naložba zagotavlja zaščito pred negativnimi učinki inflacije, in če je donos, ki je realiziran, višji od pričakovane inflacije, vlagatelju ponuja možnost doseganja pozitivnega realnega donosa, torej konkretnega zaslužka.
Prvi korak k zaščiti pred inflacijo je, da svoje prihranke poskušate razpršiti. V idealnem primeru bi bil vaš portfelj sestavljen na treh stebrih naložb in z dvema načinoma investiranja. Ti stebri so: likviden razpršen globalni portfelj delnic in vzajemnih skladov, nepremičnine in plemenite kovine ter alternativne naložbe, ki naj predstavljajo manjši del portfelja. Nekatere naložbe se da kupiti samo enkratno, delnice in vzajemne sklade pa je smiselno dodajati periodično. Podrobnosti portfelja so potem odvisne od vsakega posameznika. Navedeno velja za nekoga, ki si želi investirati srednjeročno.
V primeru vprašanj ste vabljeni, da se obrnete na naše finančne svetovalce.
