Zvišana volatilnost predstavlja novo realnost trgov. Temu ustrezno je potrebno prilagoditi tako način investiranja kot tudi psihološko dojemanje tveganja.
Zvišana volatilnost zadnjih treh let, katero izkazuje indeks volatilnost ViX, nakazuje na dejstvo, da se bodo morali vlagatelji na kapitalske trge navaditi na vlaganja v bolj nestanovitnih razmerah. Tako bo v prihodnje za uspešno investiranje potrebno več časa posvetiti izbiri naložb, ne glede na to ali investirate sami ali s pomočjo naložbenega svetovalca.
Različne raziskave kažejo, da vlagatelji v času višje volatilnosti trgov bolj podlegajo pritisku in prehitro ali nespametno sprejemajo naložbene odločitve.
Potrebno je privzeti nekaj spoznanj, ki vas bodo vsaj deloma razbremenile pritiska:
Volatilnost povečuje psihični pritisk in verjetnost prehitrih odločitev
Visoka volatilnost je ena največjih groženj vaših donosov. Ne zaradi samih nihanj vrednosti vašega portfelja, ampak zaradi tega, ker izredni odkloni od pozitivnih do negativnih novic in spremljajočih skokov in padcev cen povzroči, da emocionalno podležete pritisku trga. Kaj to pomeni? Zagrabi vas panika, dvomite v sprejete odločitev in razmišljate o prodaji.
Zakaj je v pretekosti sprejeta premišljena odločitev čez noč postala napačna?
Previsoka čustvena vpletenost v naložbo je pri vlaganju na kapitalske trge vaš sovražnik. V časih, kot sedanji, se boste prehitro odločili za prodajo. Ker preprosto ne zmorete več in pričnete dvomiti v odločitve, ki ste jih sprejeli pred časom, navkljub temu, da ste bili prepričani, da ste se odločili pravilno.
Vsaka sprememba portfelja zvišuje verjetnost napačne odločitve
Rezultati mnogih raziskav so potrdili, da strategija dolgoročnega vlaganja brez prepogostih sprememb portfelja prinesejo bistveno boljše rezultate. Ena takšnih študij o tem, koliko so investitorji v zadnjih 10-ih letih zaslužili in koliko bi zaslužili če bi portfelj v tem času pustili nedotaknjen. Rezultati so bili presenetljivi in kažejo, da je povprečen vlagatelj v tem času zaslužil le 50% tistega kar bi zaslužil, če bi naložbenega (delniškega) portfelja ne bi spreminjal.
Zato je bistveno, da v težkih časih ohranite svojo pozicijo. Verjetno se sprašujete:
"Zakaj ne bi denarja izplačal in počakal, da vihar mine?"
• Navkljub dejstvu, da sedanja recesija presega statistične okvire, pa empirično dejstvo ostaja: v zadnjh 25 letih ni nobena recesija (z izjemo zadnje) trajala dlje od 8 mesecev.
• Recesija ne izključuje dobičkov. Tudi v recesiji nekateri sektorji delujejo pozitivno. Delnice podjetij iz necikličnih panog in osnovnih potrošniških dobrin ter žlahtne kovine praviloma ponujajo možnosti dobrih donosov tudi v obdobjih, ko trgi padajo. Nazoren primer poda recesija med marcem in novembrom 2001. V tistem obdobju je bila polovica delnic na Wall Streetu pozitivnih (cca.2000). Od teh jih je 826 delnic do leta 2008 potrojila vrednost (vir: fool.com).
• S tem bi storili osnovno napako dolgoročnega investiranja: prodali bi na najnižjih nivojih in znova vstopili v igro, ko bi se zadeve umirile, pri bistveno višjih cenah. Ne pozabimo na cca. 3 vstopnih stroškov pri ponovnem vplačilu v delniške sklade in morebitne izstopne ter ostale stroške.
• Izkoristite to obdobje. Bodite pozorni na gibanja različnih skladov različnih DZU. V težkih časih se izkaže kvaliteta upravljalcev, kar pomeni, da se bo sedaj pokazalo, kateri upravitelji skladov so boljši in kateri slabši.
