Letos mineva 11 let od začetka mojega mesečnega varčevanja in po tem času že lahko povem nekaj na lastni koži pridobljenih ugotovitev.
Začel bom s pogumno trditvijo. Trdim in trdno verjamem, da je mesečno varčevanje najenostavnejša in najmanj stresna pot do premožnega posameznika. Sedaj bi lahko nadaljeval z običajnimi navodili, kako je treba začeti zgodaj, izbrati prave produkte, paziti na stroške in davke, upoštevati inflacijo in predvsem nikoli ne odnehati, ampak bom rajši predstavil svojo resnično zgodbo o mojih mesečnih varčevanjih. Vse zgoraj našteto je res treba upoštevati, ampak dokler vas ne prepričam, da povprečni vlagatelji mesečna varčevanja podcenjujejo, se nima smisla spuščati v podrobnosti.
Sam sem začel s prvim mesečnim varčevanjem v trenutku svoje prve redne zaposlitve pred 11 leti. Star sem bil 25 let in s financami nisem imel nobenih izkušenj. Znesek ni bil previsok, je bil pa tako visok, da sem vsak mesec občutil, da varčujem. Zaradi varčevanja se nisem odrekel ničemur, kar je prvi pogoj, da boste v varčevanjih vztrajali. Še vedno mi je nekaj ostajalo tudi na bančnem računu, kjer pa varčevanje v zadnjih letih ni več tako donosno kot nekoč. Prvi produkt je bil slab, kar sem (na mojo škodo) ugotovil šele po nekaj letih, ko sem na področju financ pridobil dovolj znanja. Sem pa s prvim mesečnim varčevanjem sam pri sebi ustvaril navado varčevanja.
Že pol leta zatem sem se odločil, da bom mesečni znesek zvišal, ampak ne v istem produktu, saj je bil preveč “ziheraški”. Odprl sem si mesečno varčevanje prek naložbenega življenjskega zavarovanja. To je bila moja druga začetniška napaka, saj so naložbena življenjska zavarovanja preveč stroškovno obremenjena, kar se je pokazalo po približno treh letih. Po 10 letih varčevanja in precej visoki donosnosti izbranih regij in sektorjev, moja privarčevana sredstva v naložbenem zavarovanju le malce presegajo višino vplačanih sredstev.
Nadaljnja tri leta nisem nič posegal v moja sklenjena mesečna varčevanja in sem vztrajal pri do tedaj sklenjenih produktih. Hkrati sem ogromno časa posvetil izobraževanju o financah. Finance so postale tudi moj drugi in sčasoma prvi poklic.
Preberite tudi: Moj poklic: finančni svetovalec
Ugotovil sem, da je smiselno mesečni znesek dodatno povečati, saj obstoječih varčevanj niti nisem pretirano občutil na svojih financah. Občutek, da imam na strani vedno nekaj sredstev za krizna obdobja pa je bil pomirjujoč. Naj opozorim, da sam nikoli nisem varčeval s ciljem, kot npr. za avto, dopust, šolnino ali pokojnino. Varčujem, ker mi sredstva ostajajo in nočem, da se z njimi nič ne zgodi, čeprav to pomeni, da bom lahko na koncu imel manj kot sem za varčevanje namenil. Statistika je sicer na moji strani, zato se glede prihodnosti ne obremenjujem preveč. Danes med drugim varčujem tudi neposredno v vzajemnih skladih. En del sredstev usmerjam na razvite trge z nizkimi stroški, drugi del pa na najbolj podcenjene trge s pričakovanjem visokih nihanj. Prednost vzajemnih skladov je v tem, da nanje nisi pogodbeno vezan, stroški so transparentni, zakonodaja jasna, davčna politika tudi, likvidnost pa ogromna. Varčevati pa je možno že z nizkimi vložki, pri čemer vlagatelj ni obremenjen z višjimi stroški, kot je to po navadi praksa pri naložbenih življenjskih zavarovanjih. Tudi vzajemni skladi imajo slabosti, ampak so te v primerjavi s produkti, ki jih ponujajo zavarovalnice, zanemarljive.
Po letu varčevanja v treh različnih produktih sem dodal še četrtega. Izbral sem prostovoljno pokojninsko zavarovanje Sklada obrtnikov in podjetnikov. Ta del je namenjen dolgoročnemu varčevanju in ga niti ne spremljam. Prihodnosti ne poznam, zadnjih nekaj let pa jim gre zelo dobro. Aktivno upravljanje po statistiki naj ne bi delovalo, očitno pa sta upravljavca vsaj pri upravljanju tega produkta nadpovprečna. Pa ne toliko po višini donosnosti, kot pa zaradi nizke nihajnosti ob še vedno visokih donosih.
Med drugim imam odprtih še več pristopnih izjav različnih družb za upravljanje, ki ponujajo bolj specifične sklade, v katere tudi občasno namenim presežek sredstev na transakcijskem računu. Naj poudarim, da odprtje pristopne izjave posameznika nič ne zaveže, le da možnost vplačila sredstev v posamezen investicijski sklad. Da bi bil moj naložbeni portfelj popoln in da bi se čutil kot del “uporniške generacije”, mesečno varčujem tudi v kriptoskladih. Dvomim, da bodo kriptovalute prevzele svet, ampak v preteklosti sem se že prevečkrat motil, zato sem se rajši izpostavil tudi temu tipu naložbe in upam na najboljše.
Preberite tudi: Drugo mnenje: Prednosti periodičnega varčevanja
Letos mineva 11 let od začetka mojega mesečnega varčevanja in po tem času že lahko povem nekaj na lastni koži pridobljenih ugotovitev. Prvo pravilo, ki se ga vedno držim, je to, da vztrajajte pri mesečnem varčevanju in tega ne prekinjajte. Rezultati se namreč začnejo kazati šele po nekaj letih. Drugo pravilo je, da se kot hudič križa izogibajte zavarovalniškim produktom. In tretje pravilo, ki bo odločalo o tem, ali boste v 10 ali 20 letih res privarčevali nek omembe vreden znesek, je to, da poskušajte mesečni znesek višati skladno z rastjo vaših prihodkov. Varčujte vse, kar lahko. Po nekaj letih bodo nihanja postala nekaj normalnega in jih boste sprejeli kot darilo, ne kot kazen. Glavna ugotovitev pa je, da z mesečnimi varčevanji zajamemo največji del borzne rasti z manj tveganji. Moj portfelj je v tem trenutku bolj donosen kot bi bil, če bi sredstva držal na transakcijskem računu, hkrati pa je daleč od nekih fascinantnih rezultatov. Na palec ocenjujem, da sem v vsem obdobju, kljub hudim napakam na začetku varčevanja, ustvaril približno štiri odstotni realni letni donos. Premalo? Prepočasi? Odločite se sami.
Naj zaključim z mislijo, ki jo večkrat posredujem svojim strankam. Z mesečnim varčevanjem ne boste obogateli, a tudi obubožali ne boste. Imate pa daleč najboljšo možnost, da boste brez stresa ustvarili resno premoženje, ki vam bo nudilo varnost skozi celo življenje.
