Večkrat poudarjate pomen periodičnega varčevanja. Kaj lahko oseba pričakuje od take vrste varčevanja?
Odgovarja Myhajlo Todurov, [email protected]
Začetek periodičnega varčevanja je vedno dolgočasno početje. Tudi, če investirate v delnice in tudi ko te delnice pridobivajo vrednost, je napredek tako počasen, da vas lahko hitro od tega odvrne.
Poglejmo hipotetičen primer. Recimo, da na leto zaslužite 100.000 evrov. Vem, ni ravno vsakdanja plača. Priznam pa, da je veliko lažja za ponazoritev in preračun. Letno boste na stran dali 12 odstotkov svojih prihodkov, torej 12.000 evrov. Sredstva boste investirali vsakič ob začetku leta, letna obrestna mera pa bo znašala 6 odstotkov. To višino sem izbral zaradi pričakovanj, da bi najmanj tako povprečno obrestno mero moral doseči vsak dolgoročni varčevalec. Samo dolgoročno povprečje trga je sicer višje, a varčevalci zaradi stroškov, lovljenja vrhov in paničnih reakcij, po navadi dosegajo nižjo donosnost.
Po treh letih bi na stran dali že 36.000 evrov, sredstva pa bi se ves ta čas obrestovala. Privarčevanih bi imeli 40.500 evrov, torej le 4.500 več, kot ste jih investirali. Tako nizek skupen donos zelo težko spodbudi varčevalne navade. Odločite se, da boste kljub temu še naprej vztrajali in po 12 letih boste doživeli nekaj presenetljivega. Do takrat boste na stran dali 144.000 evrov, privarčevanih sredstev na računu pa boste imeli kar 215.000 evrov. In to ni več tako slabo, kajne? Kar je še bolj zadovoljivo, je to, da boste v 12. letu na račun obresti prejeli 12.146 evrov, kar je malenkost več, kot ste dali na stran. V tistem trenutku boste dosegli točko preloma.
Na tej točki povprečni vlagatelj, zahvaljujoč rasti in varčevalnim navadam, prejme dodatno psihološko spodbudo, portfelj pa eksplozivno rast. Od nekaj manj kot 215.000 evrov na koncu 12. leta, boste presegli 500.000 evrov že v 21. letu; 1.000.000 evrov v 30. letu in skoraj 2.000.000 evrov v 40. letu.
Moram poudariti, da ta scenarij sloni na vnaprej določenih predpostavkah in linearni rasti. Kaj pa, če se trg v vmesnem času sooči s krizo? Obstaja namreč pravilo, da bo vsak vlagatelj, ki bo na trgu vztrajal najmanj 10 let, vsaj enkrat v tem obdobju doživel krizo, ki bo vrednost delnic znižala za okoli 50 odstotkov. V kolikor boste tudi takrat vztrajali pri svojem finančnem načrtu - trgi si namreč vedno opomorejo - bi lahko to pomenilo le dodatno spodbudo za vaš portfelj, saj boste v kriznih časih do nakupov prišli po nižjih cenah.
Nenazadnje moramo upoštevati tudi inflacijo. Pri donosnosti moramo v zakup vzeti le-to, in če bo ta dolgoročno znašala 2 odstotka, to pomeni, da bo realna donosnost vašega portfelja 4 odstotke. Ampak če bomo imeli 2 odstotno inflacijo, bo temu primerno rasla tudi vaša plača in je priporočljivo, da sorazmerno s tem prilagajate tudi varčevalne navade oziroma znesek, ki ga namenjate za varčevanje. Vseeno predpostavimo vse skupaj še pod temi postavkami. Po 40. letih varčevanja bi na računu imeli 2,6 milijona evrov. Ker bi inflacija kupno moč evra znižala za 55 odstotkov pomeni, da bi realno privarčevali 1,2 milijona evrov.
Najpomembnejšo vlogo pri vsem skupaj pa igra čas. Recimo, da bi začeli varčevati le 5 let pozneje, torej bi varčevali 35 let. Namesto realnih 1,2 milijona evrov bi na računu imeli nekaj nad 900 tisočaki, kar ni malo, a kar 22 odstotkov manj kot prej.
Torej, periodično varčevanje mora biti dolgoročni proces, ki zahteva veliko mero discipline, v zameno pa ponudi dobro nagrado v obliki varnosti ob naši upokojitvi. Čeprav se skoraj vsak posameznik na začetku spopada s počasno rastjo, se mora zavedati, da bo nekoč dosegel točko preloma in mu bo portfelj prinašal več sredstev, že samo na račun obresti, kot jih investiramo.
Najbolje je, da si naredimo finančni načrt, v katerega vključimo tako enkratna kot tudi periodična varčevanja. Na tak način bomo lažje dosegli svoje cilje in dodatno zaščitili svoje premoženje.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
