Strateška izgradnja naložbenega portfelja

Članek slika

Eno izmed osnovnih pravil investiranja pravi, da moramo svoja investicijska sredstva razpršiti med različne naložbe. Pri tem ni nepomembno to, da morajo biti te naložbe med seboj nizko korelirane ali v idealnem primeru celo negativno korelirane.

Nizka korelacija naložb poskrbi za isti potencial donosa pri nižjem tveganju. Če sredstva razpršimo med istovrstne, korelirane naložbe, ne govorimo o razpršitvi, ampak o razdrobitvi. Z razdrobitvijo pa ničesar ne pridobimo, kvečjemu izgubimo, saj se nam povečajo stroški in davčne komplikacije, poleg tega pa se izgubi še pregled nad portfeljem. 

Kako sestaviti portfelj?

V nadaljevanju vam bom opisal nekaj različnih pristopov, pri katerih je vsem razen prvemu skupno to, da uspeh stavijo na več različnih naložbenih razredov. Glavni naložbeni razredi pa so delnice, obveznice, denar, nepremičnine, plemenite kovine, surovine in izvedeni finančni instrumenti ter kriptovalute. 

Najpogostejši način investiranja je t. i. način brez portfelja, kjer naložbenega portfelja ne sestavljamo, ker vse stavimo na enega konja oz. eno naložbo. Običajno je ta konj bolj kljuse kot žrebec, ampak je pa fino oblečen in zelo samozavesten. Da ne govorimo o tem, da ga tržniki hvalijo kot najboljšo investicijsko možnost od odkritja ognja naprej. Za nekatere je to njihova edina nepremičnina, za druge njihova najljubša delnica, za tretje pa neka obskurna kriptovaluta. Nekoč sem govoril tudi z vlagateljem, ki je čisto vse svoje premoženje stavil na fizično srebro z razlago, da srebro nima nadomestila. Mislim, da mi o tveganjih tukaj ni potrebno veliko pojasnjevati, saj globoko v sebi tudi verniki v samo eno naložbo vedo, da hodijo po tankem ledu.

Najenostavnejša oblika portfelja je kombinacija delniških in obvezniških vzajemnih skladov, posameznih delnic in obveznic. Koncept takega portfelja je poznan pod imenom 60/40, kjer govorimo o 60-odstotnem deležu delnic in 40-odstotnem deležu obveznic. V osnovi je menda tak portfelj najbolj primeren za uravnoteženega vlagatelja. Pri tem portfelju stavimo predvsem na to, da se zgodovina dovolj pogosto ponavlja in da se bo ponavljala še naprej. Portfelj je razpršen, saj imajo delnice in obveznice nizko korelacijo. Po drugi strani pa v tem primeru govorimo o statičnem portfelju, kjer po dolgi rasti delnic del delnic prodamo in kupimo obveznice, da ponovno vzpostavimo primerne deleže. Čeprav se tega niti ne zavedajo, ima večina investitorjev tak portfelj. Dolgoletni rezultati takega portfelja niso slabi; še najslabše leto je bilo leto 2022.

Naložbeni portfelj, kjer deleže med različnimi naložbenimi razredi določamo na podlagi njihovega skupnega doprinosa k tveganju, imenujemo risk-parity portfelj oz. (poslovenjeno in prosto po Prešernu) portfelj s pariteto tveganja. Če ima to poimenovanje kakšen smisel. Pri tem deleže med delnicami, obveznicami in alternativnimi naložbami določamo glede na neko merilo tveganja. Lahko je to merilo volatilnost, lahko je maksimalna letna izguba ali kaj tretjega. Običajno imajo taki portfelji večji delež obveznic in alternativnih naložb in manjši delež delnic, še posebej, če želimo zgraditi nizko tvegan portfelj. Njegova prednost naj bi bila nižja nihajnost in odpornost na zunanje šoke. Portfelj je v resnici precej umirjen in zato primeren za konzervativne vlagatelje. Obstaja precej tujih družb za upravljanje, ki imajo v portfelju tudi vsaj en ali dva taka vzajemna sklada. Seveda pa si ga lahko sestavite tudi sami.

Eden izmed pogosteje opaženih pristopov je tudi uporaba sistema jedra in satelitov. Pri tem portfelj zgradimo z uporabo enega ali dveh osnovnih naložbenih razredov, zraven pa po potrebi dodajamo ali odvzemamo manjše naložbe, ki jih imenujemo sateliti. Kako je sestavljeno jedro, je odvisno od vlagatelja in njegovega načina vlaganja, in se načeloma malo spreminja, medtem ko se sateliti uporabljajo za kratko in srednjeročno alokacijo manjšega dela portfelja glede na makroekonomske okoliščine.

Pomembna je razpršitev naložb 

Na svetu obstaja toliko različnih načinov sestavljanja naložbenih portfeljev, kot je investitorjev. Že samo posamezni globalni mešani vzajemni sklad je ena oblika portfelja, ki lahko povsem zadošča. Eni portfelji so resnično široko razpršeni, drugi so ozko usmerjeni. Eni so aktivno vodeni, drugi so pasivni. Eni so tematski, drugi splošni. Glavni smisel pa je, da so naložbe razpršene, saj se tako resnično izognemo najslabšemu scenariju.

 Ko imate portfelj enkrat zgrajen, pa ga je potrebno sproti prilagajati. Ne svetujemo vam, da ste s prilagajanjem preveč aktivni, ker raziskave pokažejo, da aktivni vlagatelji nimajo ravno srečne roke, ampak povsem zanemariti ga pa tudi ne smete. Enkrat ali dvakrat letno si le vzemite uro ali dve časa in poskrbite za pregled in popravke svojega portfelja.

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja