Zadnjih nekaj mesecev lahko opazujemo zanimivo dogajanje na evropskih delniških in obvezniških trgih. Razkorak med dividendnimi donosi največjih evropskih podjetij in realnimi obvezniškimi donosi državnih 10-letnih obveznic so dosegli najvišje nivoje v zadnjih 40 letih.
Realni obvezniški donosi v Evropi so vsaj za »neproblematične« severne države EU-ja blizu ali celo v negativnemu teritoriju. To pomeni, da vlagatelj pri trenutnih cenah obveznic dobi nižjo obrestno mero kot znaša inflacija znotraj Evrope. Medtem pa dividendna donosnost indeksa 500 največjih evropskih podjetij znaša skoraj štiri odstotke, obstaja pa tudi precej panog in posameznih podjetij, ki to donosnost bistveno presegajo. Spodnji graf prikazuje, da je ta razkorak med realnim donosom obveznic in dividendnim donosom v zadnjih 40 let zelo nestanoviten. V času največje rasti na borznih trgih, v 90-ih letih, je bil celo negativen, danes pa smo zopet dosegli nivoje iz sredine 70-ih let, ko se je ta donos gibal okoli štiri odstotke.
Ker slika pove več kot tisoč besed, lahko ugotovimo, da za dolgoročnega investitorja, za nekoga, ki varčuje za pokojnino, evropska podjetja z dolgo tradicijo izplačevanja dividend predstavljajo v tem trenutku dobro nakupno priložnost. Če vemo, da je delovna doba v razvitih deželah nekje okoli 40 let, nas lahko trenutno stanje na evropskih delniških trgih navdaja z optimizmom, saj ima povprečni zaposleni v Evropi le enkrat v svoji karieri možnost kupiti tako podcenjene delnice v primerjavi z obveznicami. Primernejšega trenutka za zmanjšanje deleža naložb s fiksnim donosom v pokojninskem varčevanju in povečanje izpostavljenosti delniškim naložbam ponovno verjetno zelo dolgo ne bo, predvsem za nekoga, ki ima do pokojnine 10 ali 20 let.
