Nezaupanje v kakršnokoli obliko bolj tvegane investicije, kot je recimo delnica, je veliko. A kot bomo lahko videli v nadaljevanju, je težko in predvsem nespametno metati vse delniške naložbe v isti koš.
Črnogledim novicam kar ni videti konca. Težave v svetovnem gospodarstvu, recesija, evropska zadolženost, slabe bilance bank in padajoči trgi polnijo medije in s tem odganjajo vlagatelje s svetovnih borz. Nezaupanje v kakršnokoli obliko bolj tvegane investicije, kot je recimo delnica, je veliko. A kot bomo lahko videli v nadaljevanju, je težko in predvsem nespametno metati vse delniške naložbe v isti koš.
Obstaja namreč skupina podjetij oziroma delnic, ki jim na kratko pravimo »dividendni šampioni«. Gre za velika globalna podjetja, ki jih združujeta poslovna odličnost in prijazen odnos do vlagateljev – delničarjev. Kot že ime pove, gre za podjetja, ki imajo dolgo zgodovino izplačevanja naraščajočih dividend. Z zgodovino mislimo na desetletja in ne na leta. V to skupino podjetij spadajo tako zveneča imena, kot so Johnson & Johnson, Coca Cola, McDonalds, Nestle, Unilever, Royal Dutch Shell, Disney, pa tudi Microsoft in Intel. Že na podlagi nekaj imen je jasno, da ima vlagatelj res veliko izbiro kakovostnih delnic največjih podjetij.
Grafikon prikazuje donos indeksa največjih več kot 500 globalnih podjetij (MSCI World Index) in donos indeksa dividendnih šampionov (MSCI World Dividend index) ob predpostavki, da so se pri obeh indeksih vse dividende reinvestirale ob upoštevani 20-odstotni davčni stopnji.
Izhodišče smo postavili v leto 1995, s čimer zajamemo divja 90. leta in obe krizi iz letošnjega tisočletja. Če ste leta 1995 investirali 2000 takratnih nemških mark (oziroma 1000 evrov) v globalni indeks, se je vaš vložek odebelil na 2460 evrov, če pa ste vložili v dividendne šampione, bi danes pod palcem imeli kar 3610 evrov.
Zaključek
Sporočilo, ki ga lahko razberemo iz zgornjega grafikona, je naslednje. Ne samo, da dividendni šampioni na daljše obdobje prinašajo nadpovprečne donose, ampak so ti donosi tudi bolj konstantni in stabilni, saj tudi v časih najhujše krize omenjena podjetja niso prenehala izplačevati dividend, kar je vlagateljem obliž na rane v težkih časih na borzi. Ko danes opazujemo njihove dividendne donose, lahko vidimo, da so sicer med panogami velike razlike (v prehrambeni industriji se gibljejo med tremi in štirimi odstotki, v telekomunikacijah pa med osmimi in desetimi odstotki). A praktično vse delnice so imele tako visoko dividendno donosnost nazadnje v začetku 90. let, nekatere celo v 70. letih Zgodovina kaže, da že nekaj desetletij delnice velikih uveljavljenih korporacij niso bile tako poceni, kot so danes.
Družba KD Skladi upravlja vzajemni sklad KD Delniški dohodkovni, ki nalaga v delnice z višjim dividendnim donosom.
