Evropski delniški indeksi so v zadnjih dveh tednih zabeležili lepo rast. V Združenih državah Amerike pa so demokrati in republikanci uro in petdeset minut pred piskom sirene, ki bi oznanila trenutek nesposobnosti odplačevanja dolgov najpomembnejšega svetovnega gospodarstva, vendarle dosegli dogovor in uspelo jim je ponovno zagnati tekoče in normalno delovanje vseh javnih služb.
Evropski delniški indeksi so v zadnjih dveh tednih zabeležili lepo rast. Osrednji evropski indeks FTSE Eurotop100 je pridobil 2,2 odstotka in se povzpel na 2579 indeksnih točk. Med lokalnimi indeksi se je odlično odrezal francoski predstavnik CAC40.
Indeks je poskočil za 2,7 odstotka in dosegel 4239 indeksnih točk. Po rasti mu je sledil nemški osrednji delniški indeks DAX30 z 2,5-odstotno rastjo, kar je bilo dovolj za skok nad 8800 točk. Omenimo še britanskega predstavnika FTSE100. Londonski indeks je zabeležil 2-odstotno rast in se povzpel na 6576 točk. V enakem obdobju je močno zanihala cena zlata, ki je padla z nivoja 1315 ameriških dolarjev za unčo vse do nivoja 1250, nato pa se ob koncu preteklega tedna ponovno močno dvignila na praktično enake nivoje med 1315 in 1320 dolarjev za unčo. Podoben nihaj je zabeležilo srebro. Cena je v dveh tednih zanihala od 22,5 pa do 20,5 ameriškega dolarja za unčo in se na koncu ustavila pri ceni 21,85 oziroma 0,7 odstotka višje kot pred dvema tednoma. Opazen padec je zabeležila nafta. Cena 159-litrskega sodčka zahodnoteksaške nafte je zdrsnila za 2 odstotka in trgovanje konec tedna končala pri dobrih 100 ameriških dolarjih.
Med ekonomskimi objavami omenimo padec inflacije znotraj evrskega območja. Inflacija se je septembra znižala na nivo 1,1 odstotka (letno), kar je še nekoliko nižji podatek kot avgustovska 1,3-odstotna inflacija. Gre za najnižje podatke v zadnjih treh letih in pol, ki so precej pod 2-odstotno ciljno letno inflacijo Evropske centralne banke (ECB). To daje ECB zeleno luč za morebitna dodatna monetarna lajšanja.
Nekoliko višjo inflacijo beležijo na Otoku. Septembrska inflacija v Veliki Britaniji se je ustavila pri 2,7 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji. Največ so k dvigu prispevale višje cene letalskih storitev, na drugi strani pa so inflacijo nižale nižje cene pogonskih goriv. Čeprav je trenutna stopnja inflacije precej nad ciljno 2-odstotno stopnjo angleške centralne banke (BOE), ta še ne razmišlja o morebitnem dvigu temeljne obrestne mere.
ZDA se lahko spet zadolžujejo
V Združenih državah Amerike so demokrati in republikanci uro in petdeset minut pred piskom sirene, ki bi oznanila trenutek nesposobnosti odplačevanja dolgov najpomembnejšega svetovnega gospodarstva, vendarle dosegli dogovor in uspelo jim je ponovno zagnati tekoče in normalno delovanje vseh javnih služb. Še pomembnejše, ZDA se lahko zopet zadolžujejo, kar od njih zahteva vztrajen in občuten proračunski primanjkljaj.
Oktobra smo tako ponovno spremljali politični boj, ki je spominjal na poletje leta 2011. Tudi takrat so odločitev o povišanju zgornje dovoljene meje zadolževanja – ta se v ZDA izraža v absolutni številki v ameriških dolarjih in ne, kot smo navajeni v Evropi, v deležu bruto domačega proizvoda – sprejeli v zadnjih dneh pred možnim razglasom bankrota. Neverjetna lahkomiselnost političnih igralcev je imela zgodovinske posledice, saj je ena od treh največjih bonitetnih agencij Standard & Poor's prvič in za zdaj edinkrat znižala bonitetno oceno ameriškim državnim obveznicam. Še pomembnejše, v podzavest številnih vlagateljev se je naselil dvom o resnični trdnosti ameriškega dolarja kot glavne svetovne valute ter o varnosti ameriških državnih obveznic in menic kot prvovrstnega vrednostnega papirja, ki imajo v svetovnem finančnem sistemu mnogo pomembnejšo vlogo, kot bi sodil nepoučeni opazovalec.
Še ostrejša igra obeh strank je potekala minuli mesec in še pred tednom dni so bile sprte strani daleč vsaka na svojem bregu. Nepopustljivost predsednika Baracka Obame in njegovih demokratov je predvsem na račun razkola v vrstah republikancev sicer prinesla nekaj dobrodošlih kratkoročnih političnih točk, vendar je hkrati svetovni finančni svet znova pripeljala na rob sistemske krize. Sodeč po gibanju vrednostnih papirjev so bili vlagatelji tokrat prepričani, da bo do dogovora na koncu prišlo, vendar lahko vseeno upamo, da se politične igre v dobrih treh mesecih, ko se izteče trenuten dogovor, ne ponovijo.
