Mnogi analitiki, vključno z vami, pišejo da je na trgih trenutno prisotnega malo tveganja. Kaj torej lahko, po vašem mnenju, ustavi vse hitrejšo rast borznih trgov?
Odgovarja Mateja Cimerma, [email protected].
Na kratko povedano, nadaljnjo rast lahko ustavijo politiki.
Zadnji dve leti svetovno gospodarstvo beleži obdobje rasti, navkljub izmeničnim obdobjem pozitivnih in negativnih trendov. V obdobju enega izmed teh kratkih ciklov so ameriški in svetovni delniški trgi zabeležili več kot 10 odstotni padec. Izpostavili bi predvsem mini cikel avgusta in septembra 2015, ko so mnogi analitiki napovedovali možnost zastoja in potencialnega upada rasti kitajskega gospodarstva. Nekoliko kasneje, v januarju in februarju 2016, so se trgi soočali s podobnimi skrbmi glede Kitajske, poleg tega pa še z negativnimi obeti upočasnjevanja rasti ZDA, zvišanjem obrestnih mer v ZDA in negativnimi obrestnimi merami monetarnih politik evropske in japonske centralne banke. Kot tretji takšen mini cikel bi lahko izpostavili referendum o Brexitu junija 2016, a slednji ni občutno vplival na rast delniških trgov. Vsak takšen mini cikel je trajal približno dva meseca in pripeljal do spremembe dinamike delniških trgov.
Globalno gospodarstvo je v novo obdobje pospešene rasti vstopilo že v mesecih pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, navkljub slabim pogojem tako na razvitih trgih kot tudi na trgih v razvoju. Takrat je pospešila tako gospodarska rast v ZDA kot v Evropi, na Japonskem in tudi na trgih v razvoju. Zaradi novih spodbujevalnih ukrepov se je stabilizirala tudi gospodarska rast na Kitajskem. Rasli so tečaji v Indiji in drugih azijskih državah, prav tako v Rusiji in celo Braziliji. Najnovejši gospodarski podatki iz celega sveta kažejo, da bi znala gospodarska rast biti še hitrejša. A navkljub temu, ravno obratnega scenarija, upočasnitve svetovnega gospodarstva, ne moremo povsem izključiti.
3 odstotna rast ZDA malo verjetna
Trump je vsekakor na trge, vsaj zaenkrat, prinesel rast. Vendar pa mu verjetno ne bo uspelo uresničiti vseh reform, ki jih je predlagal, vsaka od teh izvedenih ali neizvedenih reform pa bo imela vpliv na trge. Eden izmed Trumpovih glavnih ciljev, povečanje gospodarske rasti ZDA z 2 odstotka na 3 odstotke se zdi malo verjeten. Obenem se zdi, da trgi podcenjujejo nevarnost Trumpovih političnih predlogov. Ena izmed teh je uvedba migracijske omejitve, ki bo zelo verjetno zmanjšala gospodarsko rast, saj znižuje ponudbo razpoložljive in tudi potrebne delovne sile. Poleg tega bo Trump še naprej spodbujal korporativno upravljanje podjetij, kar lahko negativno vpliva na odločitve zasebnega sektorja glede investiranj, zaposlovanja, proizvodnje in oblikovanja cen. Njegovi predlogi glede fiskalne politike bi zagotovili povečano spodbudo gospodarstvu, ki že sedaj nudi skoraj polno zaposlenost. To bi prisililo FED v hitrejši dvig obrestne mere, kar bi lahko iztirilo gospodarsko okrevanje ZDA, saj bi vodilo v povečanje dolgoročnih stroškov izposojanja denarja in tudi v krepitev dolarja.
Spremembe v FED lahko postrežejo z obratom fiskalne politike v 2018
Dejansko je Trump ustvaril takšno negotovost, da mora FED zelo paziti, da ne naredi napake v svoji fiskalni politiki. Če obrestnih mer ne bodo dvignili dovolj hitro, jim inflacija lahko uide izpod nadzora in postane velika nevarnost. Fed bi v tem primeru moral pospešeno dvigniti obrestno mero do meje, s katero bodo izničili tveganje za sprožitev nove recesije. S tem je povezano tudi tveganje, da prepočasno povečevanje obrestnih mer privede do nepremičninskega mehurčka – zamrznitev na kreditnih trgih, naraščajoča brezposelnost, padec potrošnje itd. kar lahko vodi v deflacijo. Od trenutne predsednice FED Janet Yellen sicer verjetno ni pričakovati, da naredi takšno napako. Bo pa Trump imel v naslednjem letu možnost imenovanja petih, morda celo šestih članov sedemčlanskega odbora guvernerjev FED. S slabo izbiro le teh pa se lahko tveganje resnih napak fiskalne politike FED bistveno poveča.
ZDA pomemben akter tudi v ostalih faktorjih globalnih tveganj
Trgi pa še vedno podcenjujejo geopolitična tveganja, ki izhajajo iz nejasne zunanje politične usmeritve Trumpa. Tako bi se svetovno gospodarstvo lahko destabiliziralo s poljubnim številom scenarijev, ki vključujejo možen vojaški spopad med ZDA in Severno Korejo. Ravno tako prinašajo potencialne nevarnost vojaški ali diplomatski spopad med ZDA in Iranom ali trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko. A Trump ni edini, ki predstavlja grožnjo globalni stabilnosti. Kitajski dolg, kot način stabiliziranja kitajskega gospodarstva, se znova povečuje. Ravno gospodarska rast pa bo letos vnovična glavna točka dnevnega reda kongresa kitajske komunistične partije. Če Kitajska v prihodnjem letu ne prične z izvajanjem strukturnih reform, se bodo tveganja znova povečala. Medtem se je v Evropi, z rezultati nizozemskih in francoskih volitev, zmanjšalo tveganje za vzpon populistov. Iz tega vidika so ugodna tudi pričakovanja glede septembrskih nemških volitev, saj Angela Merkel znova pridobiva politično moč. Navkljub temu se EU in območje evra še vedno soočata z razdvojenostjo. Tako se strah pred razpadom evroobmočja lahko hitro vrne. Prvi možen katalizator takšnih dogodkov so italijanske volitve, ki bi se lahko zgodile že jeseni.
V naslednjem letu bo torej okrevanje svetovnega gospodarstva v veliki meri odvisno od sposobnosti politikov, da se spretno ognejo navedenim nevarnostim. Največ bo odvisno od, do sedaj, najbolj kontroverznega predsednika ZDA, Donalda Trumpa.
Vprašanja s področja naložb, bančništva ali zavarovalništva lahko pošljete na elektronski naslov [email protected]. Odgovor strokovnjakov Vzajemci Skupine boste prejeli v treh delovnih dneh preko elektronske pošte.
