Svet ECB, ki je ključno obrestno mero danes ohranil pri rekordno nizkih 0,05 odstotka, je odločen dodatno ukrepati, če bodo razmere v območju evra to zahtevale.
Osebju ECB in ustreznih odborov v sistemu nacionalnih bank evrskega območja je zato naložil, naj pravočasno pripravi dodatne ukrepe, če bo to potrebno, je povedal prvi mož ECB Mario Draghi.
Draghi je na novinarski konferenci po seji sveta ECB, ki ni prinesla prelomnih odločitev, spomnil, da je osrednja denarna ustanova v območju evra v boju proti nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti oktobra začela kupovati krite obveznice centralnih in poslovnih bank, ta mesec pa bo začela kupovati še finančne instrumente, zavarovane s premoženjem, npr. hipoteke in avtomobilska posojila.
Programa bosta trajala vsaj dve leti, Draghi pa je prepričan, da bosta imela skupaj s ciljno usmerjenimi dolgoročnimi operacijami refinanciranja, imenovanimi TLTRO, ki jih je ECB začela izvajati v minulih mesecih, potekale pa bodo do junija 2016, pomemben vpliv na spodbujanje gospodarske rasti, kreditiranja, na srednji rok pa tudi na zvišanje inflacije in njeno približevanje srednjeročnemu cilju ECB. To je inflacija blizu, a malenkost pod dvema odstotkoma.
ECB pripravljena na nove ukrepe, v kolikor bo to potrebno
Italijan na čelu ECB je znova zagotovil tudi, da so člani sveta soglasni v svoji nameri, da bodo še naprej pozorno spremljali razmere in po potrebi sprejeli dodatne nekonvencionalne ukrepe v okviru svojega mandata, če bo obdobje nizke inflacije trajalo predolgo - a tokrat je to povedal z dodatkom. "Svet je osebju ECB in ustreznih odborov v sistemu nacionalnih bank evrskega območja naložil, naj pravočasno pripravi dodatne ukrepe, če bo to potrebno," je povedal.
Omenjena izjava je med novinarji sprožila kar nekaj vprašanj, a se je Draghi - kot po tradiciji - spretno izognil podrobnostim. Dejal je le, da bo sestava ljudi, ki bodo sodelovali pri analizah, raznovrstna in da jim niso postavili nobenih rokov. "Tradicionalno ne dajemo rokov. Ko jim damo nalogo, delajo. Nikoli nas niso razočarali s časom, v katerem so se odzvali. Poznamo tveganja in vemo, da moramo biti pripravljeni. Osebje ECB in odborov to ve," je dejal.
Špekulacije o QE po vzoru ameriške Fed
To vprašanje je še posebej zanimivo, saj je vse več analitikov prepričanih, da bo ECB v boju proti grozeči deflaciji slej ko prej šla "do konca" in da se bo poslužila t.i. kvantitativnega sproščanja oz. zagona novega programa za nakup državnih obveznic in obveznic podjetij. Ameriška centralna banka Federal Reserve je takšne program ravno zaključila, japonska centralna banka Bank of Japan pa je prejšnji teden presenetljivo sporočila, da bo razširila program spodbud.
Draghi je dejal, da člani sveta tokrat niso govorili o specifičnem instrumentu za naprej. Prepričan je, da bodo ukrepi učinkovali in da bi bilo prehitro imeti razpravo o kvantitativnem sproščanju. Postavlja se tudi vprašanje, ali bi bilo to v skladu z mandatom ECB. "Če ne financiramo držav, je to v okviru mandata," je prepričan Draghi.
Pojasnil je, da upoštevajo tudi izkušnje drugih centralnih bank po svetu, a je hkrati opozoril, da se učinki kvantitativnega sproščanja razlikujejo glede na začetne pogoje, ob katerih se določene centralne banke odločijo za takšen ukrep. Veliko razlik je bilo že v primeru ameriške in britanske centralne banke, npr. v velikosti programa in strukturi kapitalskih trgov. "Ukrepi morajo biti učinkoviti. Njihove izkušnje so nam v razmislek, kako narediti ukrepe čim bolj učinkovite," je dejal.
Trenja med člani sveta ECB
Odzval se je tudi na namige, da so nekateri člani sveta nezadovoljni z njegovimi izjavami in načinom komuniciranja. "Popolnoma normalno je, da obstajajo različna mnenja. To je del normalne raznolikosti. Najboljši odgovor na te govorice je dejstvo, da je moja uvodna izjava, ki vključuje precej pomembne novice, potrjena in podpisana soglasno," je dejal in dodal, da ne obstajajo nobena razhajanja med "severom" in "jugom". "Ni nobenih koalicij. Nikakor," je dodal.
Samo monetarna politika je premalo za uspeh
Draghi je znova opozoril tudi, da samo monetarna politika ne bo dovolj za uspeh. "Druge politike morajo prav tako pomembno prispevati k temu," je dejal in spomnil na nujnost reform na trgu dela ter pospešitev izboljšanja poslovnega okolja v več državah. Obregnil se je tudi ob vprašanje fiskalnih politik. "Države z neravnotežji ne bi smele izničiti že narejenega napredka in bi morale spoštovati pakt stabilnosti in rasti," je dejal.
Ta zgornjo mejo za javnofinančni primanjkljaj postavlja pri treh odstotkih bruto domačega proizvoda. "Obstoječa fleksibilnost v okviru pravil bi morala državam omogočiti, da se spopadejo s proračunskimi stroški glavnih strukturnih reform, podpirajo povpraševanje in dosežejo takšno strukturo fiskalnih politik, ki bo bolj rasti prijazna," je dodal.
