Eden izmed najbolj fascinantnih vidikov trenutnega borznega dogajanja po vsem svetu je moč centralnih bank, ki vplivajo na gibanje ne le na trgu obveznic, temveč tudi na delniških trgih.
(Napačno) prepričanje, da višje obrestne mere povzročijo upad delniških trgov in nizke obrestne mere povzročijo, da trgi rastejo, je zelo razširjeno, tako da so izjave o obrestnih merah s strani centralnih bank vplivale na volatilnost trga. Medtem ko čakamo na odločitev FED glede dviga obrestne mere na zasedanju na decembrski seji, si v grafu lahko ogledate kako višje obrestne mere v ZDA niso vedno povzročile padca delnic držav v razvoju. Torej, medtem ko je mogoče pričakovati kratkoročno volatilnost, ne pričakujemo, da bi blago zvišanje obrestnih mer v ZDA imelo velik vpliv na finančne trge, še posebej, ko mnoge druge centralne banke po vsem svetu še vedno ostajajo v območju nizkih obrestnih mer. Napovedovanje kratkoročnih gibanj borznega trga je prežeto s številnimi možnostmi napak, zato je pomembno, da je naš pogled usmerjen v dolgoletna gibanja.
Medtem Japonska ponuja zanimivo študijo primera, kako nizke obrestne mere vplivajo na kapitalski trg in gospodarstvo. Cilj povečati inflacijska pričakovanja z nižjimi ali negativnimi stopnjami obresti na Japonskem ni deloval, zato se je Japonska centralna banka (BOJ) odločila celo za neposredne nakupe indeksnih skladov (ETF) na borznih trgih in tudi posredne nakupe posameznih delnic podjetij. BOJ se je na novembrski seji odločila, da do nadaljnjega ne bo spreminjala trenutnega stimulativnega programa, vendar pa je predsednik BOJ Haruhiko Kuroda dejal, da je centralna banka pripravljena uporabiti vse možnosti, da dosežejo inflacijski cilj v višini dveh odstotkov, kar najverjetneje pomeni, da lahko v prihodnosti pričakujemo dodatne ukrepe. S političnega vidika prizadevanje, da bi oslabili japonsko valuto z znižanjem obrestnih mer v področje negativnih vrednosti ni delovalo in je bila politika tarča številnih kritikov, predvsem s strani finančnih institucij. Zdi se, da bo sedaj poudarek na slabitvi jena in hkratnem podpiranju cen delnic. Ta trenutek je torej BOJ največji igralec na Japonskem borznem trgu, zato so številni vlagatelji bolj kot temeljne kazalnike podjetij, začeli opazovati dnevne nakupe BOJ in temu ustrezno prilagodili svoje nakupe. Centralna banka kupuje ETF-je v skladu z utežmi v indeksih Nikkei 225, Topix in manjšem JPX 400.
Padec jena v primerjavi z ameriškim dolarjem je običajno povzročil dvig cen delnic na japonski borzi, rast jena pa je običajno pomenila padec, vendar je ta relacija z vplivom BOJ postala šibkejša. Trenutno je BOJ lastnik okoli 60 % domačih ETF-jev na Japonskem, hkrati pa se pričakuje da bo BOJ nakupe nadaljeval skozi celotno leto 2017. Vladni pokojninski sklad je napovedal, da bo povečal svojo alokacijo sredstev v domačih lastniških vrednostnih papirjih, tako da bo pokojninski sklad lahko postal tekmec japonske centralne banke.
BOJ je eden največjih delničarjev na enem največjih delniških trgov in hkrati spada med največjih 5 delničarjev v 81 podjetjih, ki kotirajo v Japonskem indeksu Nikkei 225. Glede na ocene, se predvideva, da bo v 50 podjetjih znotraj indeksa postal tudi največji delničar. Borzni optimisti se nakupov BOJ veselijo, nasprotniki pa trdijo, da BOJ umetno napihuje tečaje in vrednotenja in na tak način demotivira podjetja k bolj učinkovitemu poslovanju. Nenavadno pa je, da je v letošnjem letu Japonski Nikkei 225 dosegel -8 % donosnost, čeprav bi mogoče lahko trdili, da bi brez nakupov BOJ bila donosnost še precej nižja.
Delovanje BOJ pa seveda ni osamljeno, saj angleška centralna banka (BOE) odkupuje podjetniške obveznice v vrednosti 13 mrd. dolarjev, podoben program pa ima tudi evropska centralna banka (ECB). Podobni primeri pa so se dogajali tudi v preteklosti.
Eden izmed pomislekov takega načina delovanja centralnih bank je tudi ta, da lahko preko znižanja prostega števila delnic pride do znižanja likvidnosti in posledično do višje volatilnosti. Če bodo delovanje BOJ posnemale tudi druge centralne banke, bi prišlo do večjih sprememb na borznih trgih, kar je za nekatere udeležence pozitivno, na drugi strani pa lahko sledi tudi velik kolaps.
Trgi v razvoju
Ko vlagatelji po vsem svetu iščejo donose v okolju ničelnih ali celo negativnih obrestnih mer, se pozornost velikokrat usmerili na trge v razvoju. Likvidna sredstva, ki jih zagotavljajo centralne banke, se prelivajo na globalne trge in trgi v razvoju ponujajo možnost ustvarjanja višjih donosov, kot na razvitih trgih. Samo letos se je 1,45 mrd. dolarjev prelilo v indijske zakladne menice, hkrati pa je indijski delniški trg zrasel za več kot 5 %. Indija je ena izmed držav z najvišjo stopnjo rasti, kjer BDP raste z 7,6 odstotki letno. V splošnem so države trgov v razvoju rasle hitreje kot razvite države in temu primerno so se obnašali tudi delniški trgi.
Zadnje predsedniške volitve v ZDA so s sabo prinesle tudi nekatere implikacije za trge v razvoju. Predlagani infrastrukturni projekti in obljube Donalda Trumpa bi lahko pomenili večjo in hitrejšo rast ZDA. Posledično bi lahko zaradi velikosti ZDA, celoten svet rasel hitreje. Trump je obljubil znižanje davka na dobiček in povečanje vladne potrošnje, kar bi se moralo odražati v višjih dobičkih ameriških podjetij, ki bi jih ta ista podjetja lahko investirala povsod po svetu, vključno s trgi v razvoju.
Čeprav lahko pride do nepričakovanih šokov, ostajamo optimistični glede prihodnosti trgov v razovju.
Prevod: David Vegelj. Originalen prispevek si lahko preberete tukaj.
