Finančni stres od začetka zadnje finančne krize leta 2009 predstavlja največji dejavnik stresa posameznikov. Glede na raziskave kar devet od desetih bralcev tega prispevka doživlja vsaj blago obliko finančnega stresa, zaradi česar podjetja v povprečju vsako leto izgubijo dva delovna tedna na račun nižje delovne učinkovitosti.

Finančne delavnice za podjetja izvajamo tudi Vzajemci

Vzajemci Skupina je že več kot 16 let vodilna finančno svetovalna skupina v Sloveniji na področju naložbenega svetovanja in osebnih financ. Gre za edino slovensko podjetje, uvrščeno med 100 najboljših družb v Evropi za investicijsko svetovanje po izboru britanske revije Citywire. Smo specialisti na področju upravljanja z osebnimi financami, eno izmed naših poslanstev pa je tudi izobraževanje ljudi o pomenu finančne pismenosti in neodvisnosti. Zato smo se že v letu 2015 odločili za začetek izvajanja delavnic za podjetja v okviru tematike: Boljše osebne finance za višjo delovno učinkovitost ter zmanjšanje finančnega stresa posameznih zaposlenih. 

Na slovenskem trgu je na voljo ogromno število finančnih produktov in storitev, ki zahtevajo poglobljeno znanje, zato udeležencem na delavnici predstavimo kako prepoznati dobre produkte ter se hkrati izogniti pastem slabih naložb. Obenem pa ljudi podučimo o tem, kako je smiselno ravnati s svojimi prihodki, o tveganjih ter stroških posameznih finančnih produktov ter katera so ključna vprašanja pri zavarovanjih in naložbah. Na željo pa izdelamo tudi izračun pokojninske vrzeli.

Zakaj delavnice?

Finančni stres od začetka zadnje finančne krize leta 2009 največji dejavnik stresa. Glede na raziskave kar devet od desetih bralcev tega prispevka doživlja vsaj blago obliko finančnega stresa. Vsak peti bralec pa se sooča z izrednim stresom, ki je posledica finančnega stanja. Kakršnakoli oblika stresa pri posamezniku seveda neposredno vpliva na njegovo delovno sposobnost, motivacijo in produktivnost. Vse to pa se na koncu odraža tudi v poslovnih rezultatih podjetja in posledično celo pri ceni delnic teh podjetij. Temu pritrjuje tudi raziskava neprofitne organizacije The Health Project, ki vsako leto podjetjem podeljuje nagrade za najboljšo skrb za svoje zaposlene. Raziskava ugotavlja, da so se delnice podjetij, ki zaposlenim nudijo boljšo finančno zaščito ter izobraževanje pri upravljanju z denarjem, od leta 2000 do konca leta 2015 podražile za 325 odstotkov. Kar je za 220 odstotkov več od indeksa splošnega trga S&P 500, ki je v istem obdobju zrasel za 105 odstotkov.

Po rezultatih raziskave PwC iz leta 2016 46 odstotkov zaposlenih na teden porabi tri ure ali več časa na delovnem mestu za razmišljanje ali ukvarjanje z osebnimi financami. Na letni ravni to pomeni izgubljena dva delovna tedna. Obenem pa so ti posamezniki bistveno več odsotni zaradi zdravstvenih razlogov. Sicer je težko oceniti strošek, ki ga povzroča finančni stres, a Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga ocenjuje na približno 275 milijard evrov letno.

Posledice stagnacije plač in finančne nepismenosti

Eden izmed najbolj pogostih vzrokov za finančni stres je stagnacija realnih prihodkov. Od začetka leta 2008 do oktobra letos se je povprečna neto mesečna plača v Sloveniji zvišala za približno 17 odstotkov. Inflacija je v tem obdobju znašala 12 odstotkov. To pomeni, da je bila realna rast neto plač v Sloveniji v zadnjih več kot 8 letih le 5-odstotna. Preračunano se je realna neto mesečna plača zvišala le za približno 50 evrov. Ob upoštevanju, da posameznik skoraj devet let dela za isto plačo, morebitno višjo zadolženost ter posledično višjimi odhodki, si ni težko predstavljati, kako lahko posameznik doživlja vedno večji stres zaradi slabega finančnega stanja.

Vendar pa nezadovoljivo finančno stanje posameznika ni edini vzrok, ki ga je smotrno izpostaviti. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki lahko vodi do finančnega stresa, je finančna pismenost oz. nepismenost Slovencev. Zavod za finančno opismenjevanje Vem, da ne vem je v letu 2015 opravil raziskavo, s katero so preverili nivo splošne finančne pismenosti. Rezultati so pokazali, da je finančna pismenost Slovencev izredno nizka, celo podpovprečna v primerjavi s preostalimi državami. Če povzamemo, le 2 odstotka Slovencev je sposobnih samostojnega upravljanja z družinskim proračunom; le 3 odstotki poznajo osnovna pravila investiranja; in le 6 odstotkov Slovencev ima osnovno znanje, kako se lotiti varčevanja. Torej več kot 90 odstotkov Slovencev nima dovolj znanja in informacij, da bi se lahko samostojno lotili ureditve svojih financ.

Naročite svetovalca

Svetovalec Vzajemcev vam bo z veseljem pomagal pri doseganju vaših osebnih finančnih ciljev.