Biokriminal: Razvoju tehnologij bodo sledili tudi kriminalci

Članek slika

Kmalu naj bi se znašli v obdobju biokriminala, ko bodo hekerji namesto računalniške kode uporabljali DNK.

Hekerji obstajajo tako dolgo kot računalniki. Če pogledamo 30 let nazaj, so bili prvi hekerji tisti, ki so razstavljali naprave in iz njih poskušali narediti nekaj novega. Njihovi izumi so bili večinoma neškodljivi. Tako je nastala prva generacija računalniških poslovnežev, kot so Steve Jobs, Steve Wozniak in Bill Gates.

Ko je sektor zrasel v globalno in visoko donosno industrijo, se je povečalo tudi število hekerjev. Pokazala se je tudi temna stran računalničarjev. V zgodnjih dneh računalništva je šlo za nastopaštvo - posamezniki so želeli svetu pokazati, česa so sposobni. Vdori so bili večinoma neškodljivi. Pozneje so to začeli početi za denar, kar je pritegnilo tudi večje kriminalce, ki so bili organizirani in so delovali globalno. Digitalizacija sveta je poskrbela za to, da največje varnostne agencije na digitalni svet gledajo kot na bojišče, kjer se borijo z novodobnimi kriminalci.

Na obzorju nova fronta

Vse več podatkov pa kaže na to, da bomo kmalu dobili novo fronto. Tako, kjer bodo obrambni mehanizmi bolj izjema, kot pravilo. Ta fronta se odpira z boljšim razumevanjem biologije in razvojem biotehnologij.

Živo celico lahko primerjamo z računalnikom. Le da je ta računalnik bolj napreden in je njegova glavna sestavina ogljik namesto silicija. V tem računalniku deluje operacijski sistem, ki je zapisan v DNK z A, G, C in T-ji namesto ničel in enic.

Če na življenje gledamo na zgoraj opisan način, so celice računalniki, DNK pa je njihova programska oprema. Tako kot računalnike, lahko "hekamo" tudi celice. In to se dogaja že zdaj, vsak dan. (Phys.org - Engineers invent programming language to build synthetic DNA)

Genomika napreduje hitreje od računalništva

Če genomiko primerjamo z računalništvom, se še vedno nahajamo na začetku poti, torej v časih Jobsa in Wozniaka. Trenutni hekerji to še vedno počnejo za zabavo, zanima jih kaj vse lahko storijo. Ampak to ne bo trajalo dolgo: če primerjamo genomiko z računalništvom in zakonom Moora, ki pravi da se procesna moč podvoji vsakih 18 mesecev, vidimo da genomika napreduje še hitreje. Prvi človeški genom je bil analiziran leta 2000 in je takrat to stalo približno dve milijardi evrov. Danes to analizo lahko dobimo za nekaj tisoč evrov. In to je šele začetek - do konca desetletja naj bi se cena analize znižala na manj kot evro. Nobena druga tehnologija v naši zgodovini še ni videla takega napredka.

Samo branje DNK ne predstavlja nevarnosti. Znanost je napredovala do te stopnje, da lahko posamezna oseba z dovolj sredstvi in po tečaju, ki traja nekaj tednov, sestavlja kodo DNK. Tako smo dobili več tisoč znanstvenikov, ki jim pravimo genetični inžinirji, ki programirajo živa bitja. Po eni strani bo to odprlo vrata novim znanstvenim dosežkom in novim zdravilom. Tako bomo v prihodnjih letih videli veliko napredka pri razvoju biogoriv, boljša zdravila in posledično tudi daljšo življenjsko dobo ljudi. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da prehajamo v novo obdobje biološkega hekanja in bioloških orožij.

Razlika med računalniško kodo in DNK je ta, da prva poganja našo tehnologijo, druga pa vse življenje na Zemlji. Tako bodo vlade v prihodnje morale poslušati varnostne agencije in bolj regulirati sektor.

Preberite tudi:

5 neverjetnih Sci-Fi projektov milijarderjev

Kaj lahko pričakujemo v naslednjem desetletju od tehnologije?

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja