Kaj lahko pričakujemo v naslednjem desetletju od tehnologije?

Kaj lahko pričakujemo v naslednjem desetletju od tehnologije?

Hitrost tehnološkega razvoja je neverjetna. Če bi pred dobrimi desetimi leti poskusili napovedati kaj vse bomo uporabljali leta 2016, nam nikoli ne bi uspelo.

Hitrost tehnološkega razvoja je neverjetna. Če bi pred dobrimi desetimi leti poskusili napovedati kaj vse bomo uporabljali leta 2016, nam nikoli ne bi uspelo. Samo pomislite na podjetja, strani in celotne trge, ki so se v tem času razvili. Leta 2003 ni obstajal YouTube, ni bilo Facebooka, ne Twitterja, ne iOS ali iPhona, ne Androida in tudi trg tabličnih računalnikov še ni obstajal. Izraz, kot je 'mobilna aplikacija' ali 'računalništvo v oblaku' bi naletel na čudne poglede.

Vpliv, ki so ga naštete tehnologije imele v zadnjih 10 letih je večji, kot vpliv katerekoli tehnologije v 20 letih pred tem. In razvoj se ne upočasnjuje. Ravno obratno. Razvoj novih tehnologij še vedno beleži eksponentno rast.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjem desetletju od tehnologije?

Te stvari je skoraj nemogoče natančno predvideti. Ampak z veliko verjetnostjo lahko povemo, da tehnologija ne bo več nek pripomoček, ki ga ugasnemo in prižgemo. Tehnologija bo postala nepogrešljiv del našega življenja in nas samih. Večina si vas ne more predstavljati, da se pogovarjate s svojo hišo ali avtom ali telefonom, kot s svojim prijateljem ampak velika večina znanstvenikov je mnenja, da se temu ne bomo mogli izogniti ker bodo računalniki v bližnji prihodnosti postali bolj inteligentni od povprečnega odraslega človeka.

4 digitalni zakoni

"Prihodnost je že tukaj. Samo ni enakomerno razdeljena," je nekoč povedal William Gibson. Ni mogoče natančno predvideti, kaj nas čaka v prihodnosti. Lahko pa se zanašamo na štiri digitalne zakone.

Moorov zakon: V 80-ih in 90-ih letih prejšnjega stoletja so bili vsi računalničarji obsedeni z procesno močjo njihovega namiznega računalnika, saj je obstajala visoka možnost, da programi zaradi katerih je bil računalnik uporaben, ne bodo delovali. Danes nas to seveda ne skrbi, saj je postalo samoumevno, da če kupimo novo napravo (telefon, namizni računalnik, prenosni računalnik, tablični računalnik itd.), da bo delovalo čisto vse. To seveda velja za pravilno zaradi Moorovega zakona (poimenovan po soustanovitelju Intela Gordanu Mooru). Zakon pravi, da se približno na vsako leto in pol podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij (procesorjev in namenskih procesorjev).

Kryderjev zakon: Ko se je Steve Jobs vrnil v Apple, je takoj začel z iskanjem novega revolucionarnega izdelka. Razočaran je bil nad primitivnimi MP3 predvajalniki, ki so bili takrat na trgu in se tako spomnil novega produkta - naprave, na kateri lahko uporabnik posluša tisoč pesmi. V roku nekaj mesecev je Apple našel dobavitelja dovolj zmogljivih in obenem majhnih pomnilnikov in je nastal iPod. Takrat je bilo tisoč pesmi ogromno, danes jih lahko na iPod shranimo tudi 40 tisoč. Dobimo lahko celo že trde diske z več terabajti prostora. Kryderjev zakon pravi, da se velikost pomnilnika podvoji vsakih 12 mesecev kar je celo hitreje od Moorovega zakona in procesne moči.

Nielsenov zakon: Še potem, ko nas je nehalo skrbeti za procesno moč in velikost trdega diska, smo še vedno imeli težave pri dostopu do informacij. Sedaj s 4G povezavo pa lahko preko mobilnih naprav dostopamo do vsega kar si zaželimo. Tukaj pride v poštev Nielsenov zakon, ki pravi da se hitrost prenosa podatkov podvoji na vsakih 21 mesecev. To je sicer počasneje od prejšnjih dveh zakonov ampak vseeno trenutno nimamo težav z dostopom do spleta. Okoli leta 2020 pa pričakujemo že 5G povezave.

Zakon jamskega človeka: Ta zakon si je izmislil Michio Kaku. Kaku meni, da v vseh nas še vedno 'obstaja jamski človek', ki nas usmerja ne glede na to, kakšna tehnologija nam je na voljo. Pravi naslednje: "Kadarkoli bo nastal konflikt med moderno tehnologijo in našimi primitivnimi potrebami, bodo te potrebe zmagale". Na podlagi tega zakona in prejšnjih treh lahko sklepamo, da bodo naprave, ki jih bomo v prihodnosti uporabljali, postale bolj naravne in zlite z okolico. Računalniki ne bodo več samo napredni kalkulatorji ampak pripomočki, ki nam bodo v pomoč pri vseh opravilih.

Nova digitalna paradigma

Medtem, ko digitalni zakoni služijo nam v prid, so lahko številke zavajajoče. ker dejansko prikazujejo vse hitrejši razvoj. Že Moorov zakon kaže na to, da bomo v naslednjih 18 mesecih napredovali toliko, kot smo napredovali v preteklih 30 letih.

V zadnjem desetletju smo izkoristili praktično vse potenciale računalnikov, ki smo si jih zamislili. Tako se tehnološki razvoj zdaj usmerja na popolnoma nova področja, kot je nanotehnologija, genomika in energija. Očitno je, da nas čaka nova digitalna paradigma.

Samo poglejte si razvoj superračunalnikov. IBM je v 90-ih letih naredil superračunalnik, ki je premagal Kasparova, takratnega prvaka v šahu. Leta 2011 je računalnik zmagal v priljubljeni ameriški oddaji Jeopardy!. Sedaj IBM razvija računalnike, ki bodo svetovali na področjih, kot je medicina, pravo in celo podpora uporabnikom.

Meje, ki so nas ločevale od računalnikov, izginjajo.

Preberite tudi:

5 neverjetnih Sci-Fi projektov milijarderjev

Priporoči članek prijatelju