Vsi smo že slišali izjave, da je statistika varljiva, sploh ko analizira naša sredstva. Ker večkrat objavljamo podatke o povprečni donosnosti vzajemnih skladov, smo se odločili pogledati, kakšna je verjetnost, da bo vlagatelj sredstva investiral v sklad, ki ji/mu bo prinesel najmanj povprečno donosnost investiranih sredstev.
V obdobju od začetka leta 2009 do danes je povprečna letna donosnost investiranih sredstev, preračunana s pomočjo aritmetične sredine povprečnih letnih donosnosti 142 obravnavanih delniških skladov, znašala 11,85 odstotka.
Razlaga:
• za primerjavo smo vzeli 142 delniških skladov, za katere obstajajo podatki za zadnjih 5 let;
• povprečna donosnost je preračunana z aritmetično sredino donosnosti vseh obravnavanih skladov, kot je znašala na zadnji dan posameznega leta;
• obravnavana obdobja: 2009, 2010, 2011, 2012, 2013 ter 2014 do 17.3.2014.
Rezultat pokaže, da:
• vlagatelj ima pri nakupu točk vzajemnega sklada približno enako možnost izbrati sklad, ki bo v tekočem obdobju posloval nadpovprečno, kot tistega, ki bo imel podpovprečno donosnost (51 odstotkov za nadpovprečnega ter 49 odstotkov za podpovprečnega;
• izbira sklada, ki bi v tekočem obdobju posloval nadpovprečno, je bila najtežja leta 2009, najlažja pa v letošnjem letu;
• volatilnost je od leta 2009 do leta 2011 upadala in je leta 2011 dosegla najnižji nivo in se od leta 2011 do danes stopnjuje.
Slika: prikazuje najvišjo, najnižjo ter povprečno donosnost (v %) obravnavanih vzajemcev po letih.
Slika: prikazuje razmerje med skladi, ki so v obravnavanem obdobju poslovali nad povprečjem (zeleno) ter tistimi, ki so poslovali pod povprečjem (rdeče).
Slika: prikazuje gibanja razpona (v %) med najvišjo ter najnižjo donosnostjo v obravnavanih obdobjih.
Slika: prikazuje razmerje med najvišjim razponom ter povprečno donosnostjo v obravnavanih obdobjih.
Zakaj upravljanja premoženja ne zaupamo svetovalcu?
Zadnjih nekaj let so vlagatelji beležili nadpovprečne donosnosti ter podpovprečno volatilnost delniških tečajev. Tako je logično, da je verjetnost da bo volatilnost nizka tudi v letu 2014, precej nižja. Tako bo letos v ospredje prišlo aktivno upravljanje in znanje upravljavca.
Kot smo v preteklosti že večkrat pisali, izkušeni vlagatelji poznajo pravilo, ki pravi, da se je treba za uspešno vodenje naložb od teh čustveno distancirati, saj pretirana čustvena vpletenost pogosto vodi v iracionalne odločitve. Pravilo pravi, da bo vaše naložbe bolje upravljala strokovno usposobljena oseba, ki razpolaga z zadostnim znanjem, časom in potrebnimi informacijami. Poleg tega se naložbeni strokovnjaki čustveno ne vežejo na premoženje strank in tudi zaradi tega lahko premoženje upravljajo bolj uspešno.
Ravno pomanjkanje ustrezne finančne kulture se je v preteklih letih izkazalo kot dolgoročen problem pri uspešnem vodenju osebnih financ. Raziskave sicer kažejo na izredno varčevalno navado Slovencev, vendar je delež denarja na bančnih računih bistveno večji kot v bolj razvitih zahodnih državah, kjer so sredstva bistveno bolj enakomerna razdeljena med bančne produkte, vzajemne sklade in naložbena življenjska zavarovanja. Slovenci le majhen del svojih razpoložljivih sredstev vlagajo na kapitalske trge prek vzajemnih skladov ali drugih naložbenih produktov. Poleg tega obstajajo precejšnja nesorazmerja pri vlaganju v vzajemne sklade, saj bistveno prevelik odstotek naložbenih portfeljev zavzemajo bolj tvegani delniški skladi.
Družba Vzajemci velja za vodilno neodvisno kapitalsko družbo s področja naložbenega svetovanja in ponudbe naložbenih produktov. Svoje naložbe nam je že zaupalo več kot 14 tisoč vlagateljev, ki tvorijo bazo lojalnih strank in cenijo prednosti kapitalsko neodvisnega pristopa. Za več informacij pišite na [email protected] ali pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 35 08
