Odnos do denarja podvržen evoluciji

Ali bomo denar čez mnogo let sploh še uporabljali?

Članek slika

V prvem delu rubrike »Fil Rouge« sem »patrioto biznismena« Dadana Karambolo, izkušene ljudi in kleptomansko študentko Karin uporabil za predstavitev različnih pogledov na odnos do denarja.

Njihove izjave bom malce prilagodili in jih še enkrat zapisal:

  • »a« Denar je sveta vladar, je moč, skratka najpomembnejša stvar na svetu.

  • »b« Denar ni pomemben, pomembno je, da si srečen, zdrav in svoboden.

  • »c« Denar ni vse, za kvalitetno življenje pa ga moramo imeti dovolj.

Ko razmišljam o treh različnih pogledih, se ne morem znebiti občutka, da pomen denarja pada obratno sorazmerno skozi čas z razvojem tehnologije.

Kaj imam v mislih? Razvoj tehnike nam omogoča, da lahko vse ceneje proizvajamo stvari, ki jih potrebujemo za življenje. Stroji lahko danes namesto nas in za nas izdelajo in postorijo že skoraj vse.

Če je prejšnje razmišljanje malce pred časom, pa se verjetno strinjate, da ni vprašanje, če se bo ampak, kdaj se bo zgodilo, da bo večina ljudi na tem svetu popolnoma nepotrebnih za proizvodnjo dobrin in storitev. Ravno zaradi tega bo denar morda čez mnogo let (poudarek je na »MNOGO«) povsem nepotreben.

Morda bo kdo ob prejšnjem razmišljanju razburjeno skočil v zrak ali pa padel s stola in protestiral: »Kaj pa omejene zaloge vode? Vojne za energijo in surovine? Kaj pa, ko bo zmanjkalo nafte? Kaj pa vedno večje število ljudi na omejenem prostoru, ki se imenuje Zemlja? Kaj pa lobiji in njim podrejena politika? Kaj pa v človeških genih zapisan pohlep in želja po nadvladi šibkejših?« Rubriko »Fil Rouge« je rodilo seme, ki vsebuje DNK z genskim zapisom, ki vsebuje navodila za mnogo nadaljevanj teksta, ki ga ravnokar berete. Tudi omenjenih problemov se bodo vsebine dotaknile. Če ste prebrali uvodni prospevek, se morda spomnite, da je bilo zapisano »Ne pričakujte revolucije ampak evolucijo.«

»Hop Cefizelj, pa te imamo, še enega »komunajzerja«, socialista, marksista, utopista, sindikalista, potencialnega ludista, idealista, »New Age« fundamentalista«, bi morda pripomnil kakšen, neoliberalec, morda velik kapitalist, borec za nacionalni interes ali pa morda član ali simpatizer Bilderberškega kluba.

»Brez panike«, bi rekel dobri vojak Švejk. Nisem ne simpatizer, ne vernik v filme Michaela Moorea, oz. filme njegove karikature, Alexa Jonesa, ki je Moorea presegel in iz »teorije zarote« naredil »biznis« v pravem pomenu besede. Dokumentarci tipa »Zeitgeist«, so sicer zanimivi in na prvi pogled logični. Vendar pa jih ne gre kupiti kot suho zlato, saj je možno, da so tudi ti narejeni z nekim »višjim ciljem«. Taki dokumentarci me tako kot verjetno mnoge ob ogledu navdušijo, s časom pa do vsebine vzpostavim neko kritično distanco. Verjemem, da ima mnogo medijskih vsebin cilj ustvariti potencialni dobiček lastnikom kapitala ali pa doseči nek politični cilj. Slednjega kot pisec rubrike »Fil Rouge« zaenkrat nimam. Prvega pa gotovo. Vodi me povsem enak interes, kot ga ima večina. Zaslužiti kakšen evro ali dva in uživati v tem, kar najbolje znamo, da si čimbolj poenostavimo in olajšamo čas, ki nam je namenjen na tretjem kamnu od Sonca. Kljub temu pa politike in politikov ne odpravim s pavšalno trditvijo, »da je politika itak ženska, ki se ukvarja z najstarejšo obrtjo na svetu« oz. kot rečemo v pogovornem jeziku ali če želite vulgarno, »da je kurba«. Opravljajo delo, ki je nujno potrebno, saj nekdo mora upravljati s »tvorbo«, ki smo jo poimenovali država.

Civilizacija in z njo vrednote v družbi ter z njimi odnos do denarja se razvijajo počasi, tako kot se po Darwinovi teoriji razvija človek. Evolucija je dolg teoretično »neskončno-končen« proces, ki jo mora zaradi šolske politike poučevati po prepričanju kreacionist, v zasebnem življenju pa spolno povsem zmeden osnovnošolski učitelj, včasih učiteljica Garrison iz South Parka, ki štiri milijarde let dolgo obdobje skrči s sledečo njemu (poudarek je na »njemu«) povsem logično razlago:

»Osebno menim, da je evolucijska teorija »navadno sranje«, ampak naročili so mi, da vas moram o njej vseeno poučevati. Njen avtor je Charles Darwin in gre nekako takole: »Na začetku smo bili vsi ribe, ki smo plavali v vodi. Nekega dne se je nekemu ribjemu paru izlegla retardirana ribica. Ker je bila retardirana ribica drugačna od drugih, je morala zapustiti okolje, v katerem je živela. V novem okolju je retardirana ribica imela večje število retardiranih potomcev. Eden izmed njih se je nekega dne s pomočjo svojih mutiranih ribjih plavuti splazil iz vode in »od zadaj nategnil« veverico ali neko drugo podobno bitje in rodila se jima je retardirana žabja veverica in ta je imela potomca, ki je bil opica z izgledom ribje žabe.
Ta opica z izgledom ribje žabe je »od zadaj nategnila« drugo opico in zopet se je rodilo novo retardirano bitje, ki je ponovno »od zadaj nategnilo« drugo opico in tako ste nastali vi... Tako, zdaj pa imate. Ste retardiran potomec petih opic, ki so se nategovale z ribjo veverico… Čestitam!««

Tudi pojav denarja je posledica neke druge evolucije, evolucije, ki je sledila po štirih milijardah letih, kolikor naj bi trajal razvoj od »prajuhe« do civiliziranega človeka. Evolucije razvoja medsebojnih odnos in delitve dela.

Se nadaljuje…

Več vsebin avtorja

Vsi članki avtorja

Bo Bernanke imel živce in srečo Djordjevića?

15.11.2010

G. Zorman