Dobrega finančnega svetovalca je potrebno plačati

Dobrega finančnega svetovalca je potrebno plačati

Prepogosto lahko slišite, kako finančne družbe oz. finančni svetovalci oglašujejo svoje storitve kot brezplačne. Prvo pravilo, ki še posebej velja v financah, pravi da ni brezplačnega kosila. Verjemite mi, da je brezplačni finančni nasvet v veliko primerih v resnici najdražji nasvet.

Dobrega finančnega svetovalca je potrebno plačati in v nadaljevanju vam bom pokazal zakaj in kako. Dober finančni svetovalec ni samo tisti, ki vam naredi dober donos, ampak predvsem tisti, ki poskrbi, da ste primerno zaščiteni, dovolj varčujete, vam optimizira stroške, razprši naložbe in poskrbi, da mirno spite. Donos je pomemben, ampak še pomembnejši je odnos. Če svojemu svetovalcu ne zaupate, bo pot do vašega finančnega uspeha pod velikim vprašajem. Torej, v kolikor mu ne zaupate, ga rajši zamenjajte.

Znanje ni zastonj

Vsak izmed nas ima na voljo tri spremenljivke, ki stalno vplivajo na naše odločitve. Prva je čas, druga je znanje in tretja denar. Če imate vse tri, potem finančnega svetovalca ne potrebujete. Običajno pa imate na voljo denar, ne pa časa in/ali znanja. Finančni svetovalci imamo znanje in čas, da vam pomagamo. Pridobivanje znanja je naporna in časovno potratna stvar, ampak večini strank je nekako samoumevno, da to znanje kar imamo. Realnost je drugačna; znanje je potrebno ves čas pridobivati, nadgrajevati in zato vam ga ne bomo podarili brezplačno. Od naštetih spremenljivk je čas edini, ki ga ne moremo več dobiti nazaj, zato je v resnici najpomembnejši. Finančni svetovalec vam ne more zagotoviti dodatnega časa, omogoči pa vam, da svoj čas lahko porabite za bolj prijetne stvari.

Preden vam začnemo pomagati pa morate vi poskrbeti, da bodo interesi vas in vašega svetovalca usklajeni. Navzkrižje interesov je najpogostejši dejavnik, ki povzroči, da so stranke slabe volje in da svojemu svetovalcu ne zaupajo. Se želite ves čas spraševati, ali dela za vašo ali za svojo korist?  Zato je primerno plačilo po mojem mnenju glavni dejavnik povzročitve ali odstranitve navzkrižja interesov. In v nadaljevanju vam bom pokazal, kako in zakaj bi moral vsak nagraditi svojega finančnega svetovalca.

Primerno plačilo je urna postavka

Prva ura s finančnim svetovalcem naj bo brezplačna, namen prvega srečanja je namreč pogovor. Prvo uro izkoristita, da se spoznata, da pregledata obstoječe stanje vaših osebnih financ, da svetovalec spozna vaše finančne cilje in vaš odnos do tveganja. Vi bodite odkriti, on pa vam  mora postavljati veliko vprašanj. Izmenjava informacij na prvem srečanju je izredno pomembna, saj se tako vzpostavijo trdni temelji za sodelovanje. Po koncu sestanka se vi odpravite domov, svetovalec pa z resnim delom šele začne. Pregleda vaše finančno stanje, poskrbi za vso potrebno dokumentacijo, pripravi dopise in izračune, ter pokliče na zavarovalnico ali družbo za upravljanje. Posvetuje se s sodelavci in preveri zakonodajo. Njegov čas in znanje, na drugi strani vaš denar. Primerno plačilo za njegovo delo je urna postavka, tako se svetovalec ne sprašuje, ali vam bom moral kaj prodati, zato da to delo ne opravlja zastonj. Po prvem srečanju že lahko potrdite, ali želite rešitve in ali ste za to pripravljeni tudi plačati. Ko to potrdite, se lahko dogovorita za drugi sestanek.

Sledi drugi sestanek, kjer vam predstavi rešitve, predlog razpršitve naložb in zavarovanj. Če je bil svetovalec plačan, verjemite, da se bo za predlog potrudil. Ker vam je njegov način všeč, se odločite, da boste z njim dolgoročno sodelovali. Pripravi vam letno pogodbo, ki je namenjena temu, da vas spremlja, izobražuje, pomiri in razvedri. Letna pogodba naj bo fiksna, brez vezave na višino morebitnih investiranih sredstev. V njej naj se svetovalec zaveže, da vas bo kontaktiral vsaj vsake dva ali tri mesece, se vam oglašal na telefon, bil za vas dosegljiv v primeru sprememb in vprašanj, odgovarjal na elektronsko pošto in se z vami tudi osebno dobil. Nekatere družbe ponujajo tudi letne pogodbe, kjer plačate v odstotkih od investiranih sredstev. Menim, da to ni dobra rešitev za vas, saj boste tako plačali več, če imate več, hkrati pa z vami ne bo nič več dela.

Investicije in stroški v ozadju

Po sklenitvi pogodbe sledijo prve investicije. Sredstva lahko investirate pri svetovalcu, ki vam je pripravil naložbeni predlog, lahko pa jih investirate sami. Pri posameznih naložbah se vedno pojavita vsaj dva tipa stroškov. Vstopne in/ali izstopne provizije so plačilo za tržnika ali svetovalca, in so neodvisne od svetovanja. Velikokrat se da dogovoriti za znižanje vstopnih provozij ali pa imajo družbe za upravljanje različne akcije. Vsekakor pa ni samoumevno, da boste po sklenitvi letne pogodbe upravičeni do nižjih vstopnih provizij. Pozorno preberite prejšnji stavek. Upravljavska provizija je strošek za plačilo upravljavcev, ki izbirajo posamezne naložbe. Vse več družb za upravljanje si upravljavsko provizijo deli s finančnim svetovalcem, saj je potem svetovalcu v interesu, da stranki dolgoročno dobro svetuje. Če ima stranka več, ima več tudi svetovalec.

Pri delnicah in obveznicah upravljavskih provizij ni, so pa te pri vzajemnih skladih, ETF-jih in alternativnih naložbah. Če se jim lahko izognete, se jim dajte, ampak vedno to ne bo mogoče. Takrat izberite naložbo z najnižjimi upravljavskimi stroški, ker le ti znižujejo vašo realno donosnost.

Največja slabost upravljavskih stroškov je, da se vam obračunajo tudi, če upravljavec doseže negativni donos.

Da bi omenjeno slabost odpravili, je možno upravljavce ali svetovalce plačati tudi preko provizije za uspešnost, kjer je svetovalec oz. upravljavec plačan samo, če doseže določen dobiček. Plačilo glede na dobiček je možno le v alternativnih naložbah oz. po individualnih pogodbah, ne pa v vzajemnih skladih. Osnovni način je plačilo določenega dela dobička v določenem obdobju, npr. 20 odstotkov od dobička ustvarjenega v četrtletju. Da vam upravljavec ne bi dvakrat zaračunal že doseženega dobička, se uporablja klavzula, kjer se vedno gleda le dobiček nad najvišjo doseženo vrednostjo naložbe (high-water mark) na presečni dan. Če pa v pogodbo dodate še minimalni potrebni letni donos (hurdle rate) za izračun dobička, potem ste naredili še korak naprej. V tem primeru je upravljavec plačan za del dobička samo, če doseže donos nad npr. 5 odstotki na leto, s hkratnim upoštevanjem high-water marka.

Zadnji del je po mojem mnenju najboljši, vendar ni na voljo za vse vlagatelje in vse naložbe. Lahko pa svojega svetovalca povprašate, ali bi mu ustrezalo plačilo na tak način. 

Če povzamem, finančnega svetovalca plačajte za porabljen čas (urna postavka), stalno spremljanje in izobraževanje (letna pogodba) in preko vstopnih in upravljavskih stroškov, ki vam jih je po zakonu dolžan  razkriti. Tisti z več premoženja pa se poslužujte tudi plačila za uspešnost, pri čemer uporabljajte high-water mark in hurdle rate. In ne pozabite, da boste v tem primeru morali pri izbiri naložb upoštevati tudi vašega svetovalca.

V primeru dodatnih vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju