Visoka cena finančnega stresa

Visoka cena finančnega stresa

Finančni stres od začetka zadnje finančne krize leta 2009 predstavlja največji dejavnik stresa posameznikov. Glede na raziskave, kar devet od desetih bralcev tega prispevka doživlja vsaj blago obliko finančnega stresa, zaradi česar podjetja v povprečju vsako leto izgubijo dva delovna tedna na račun nižje delovne učinkovitosti.

Vsak peti bralec pa se sooča z izrednim stresom, ki je posledica finančnega stanja. Kakršnakoli oblika stresa pri posamezniku seveda neposredno vpliva na njegovo delovno sposobnost, motivacijo in produktivnost. Vse to pa se na koncu odraža tudi v poslovnih rezultatih podjetja in posledično celo pri ceni delnic teh podjetij. Temu pritrjuje tudi raziskava neprofitne organizacije The Health Project, ki vsako leto podjetjem podeljuje nagrade za najboljšo skrb za svoje zaposlene. Raziskava ugotavlja, da so se delnice podjetij, ki zaposlenim nudijo boljšo finančno zaščito ter izobraževanje pri upravljanju z denarjem, od leta 2000 do konca leta 2015 podražile za 325 odstotkov. Kar je za 220 odstotkov več od indeksa splošnega trga S&P 500, ki je v istem obdobju zrasel za 105 odstotkov.

Po rezultatih raziskave PwC iz leta 2016, kar 46 odstotkov zaposlenih na delovnem mestu, na teden porabi tri ure ali več, za razmišljanje ali ukvarjanje z osebnimi financami. Na letni ravni to pomeni izgubljena dva delovna tedna. Obenem pa so ti posamezniki bistveno več odsotni zaradi zdravstvenih razlogov. Sicer je težko oceniti strošek, ki ga povzroča finančni stres, a Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) ga ocenjuje na približno 275 milijard evrov letno.

Posledice stagnacije plač in finančne nepismenosti

Eden izmed najbolj pogostih vzrokov za finančni stres je stagnacija realnih prihodkov. Od začetka leta 2008 do konca leta 2017 (torej 10 let) se je povprečna neto mesečna plača v Sloveniji zvišala za približno 17 odstotkov. Inflacija je v tem obdobju znašala 12 odstotkov. To pomeni, da je bila realna rast neto plač v Sloveniji v zadnjih več kot 8 letih le 5-odstotna. Preračunano se je realna neto mesečna plača zvišala le za približno 50 evrov. Ob upoštevanju, da posameznik 10 let dela za isto plačo, morebitno višjo zadolženost ter posledično višjimi odhodki, si ni težko predstavljati, kako lahko posameznik doživlja vedno večji stres zaradi slabega finančnega stanja.

Vendar pa nezadovoljivo finančno stanje posameznika ni edini vzrok, ki ga je smotrno izpostaviti. Eden izmed ključnih dejavnikov, ki lahko vodi do finančnega stresa, je finančna pismenost oz. nepismenost Slovencev. Zavod za finančno opismenjevanje Vem, da ne vem je v letu 2015 opravil raziskavo, s katero so preverili nivo splošne finančne pismenosti. Rezultati so pokazali, da je finančna pismenost Slovencev izredno nizka, celo podpovprečna v primerjavi s preostalimi državami. Če povzamemo, le 2 odstotka Slovencev je sposobnih samostojnega upravljanja z družinskim proračunom; le 3 odstotki poznajo osnovna pravila investiranja; in le 6 odstotkov Slovencev ima osnovno znanje, kako se lotiti varčevanja. Torej več kot 90 odstotkov Slovencev nima dovolj znanja in informacij, da bi se lahko samostojno lotili ureditve svojih financ.

Rešitev ni rezanje stroškov ampak finančno izobraževanje

Podobno bi lahko rekli tudi za podjetja, saj vse bolj pogosto posegajo po rezanju stroškov ter odpuščanjih, kot pa po finančnem izobraževanju zaposlenih. Če se znova opremo na statistične podatke, je bilo v Sloveniji leta 2008 povprečno število registriranih brezposelnih 63 tisoč Slovencev, tenutno pa 70 tisoč prebivalcev. Torej za 7 tisoč več brezposelnih oseb, kot pred skoraj 12 leti.

Podjetje neposredne učinke finančnega stresa zaposlenih občuti kot višje stroške (bolniških) odsotnosti, zmanjšanje delovne učinkovitosti in posledično nižje prihodke ter dobiček podjetja. Prav tako so lahko škodljivi posredni učinki na podjetja: izguba izkušenih delavcev, trenja znotraj delovnega kolektiva, nizka morala, sprejemanje slabih poslovnih odločitev in zmanjšanje ugleda podjetja ter blagovnih znamk. Zato se, predvsem na Zahodu, podjetja vedno bolj odločajo za programe, s pomočjo katerih poskušajo izboljšati finančno stanje svojih zaposlenih. Glede na raziskavo SHRM Employee Benefits (2015) kar 70 odstotkov vseh podjetij v ZDA svojim zaposlenim nudi pomoč pri finančnem planiranju ter izobraževanju, kar je visoka rast v primerjavi z letom 2008, ko je delež takih podjetij znašal 58 odstotkov.

Finančne delavnice so tako, vsaj na Zahodu, že postale ena izmed ugodnosti, ki jo delodajalci nudijo svojim zaposlenim. In glede na raziskave, približno 90 odstotkov delodajalcev poroča o višji produktivnosti, nižji bolniški odsotnosti ter višji produktivnosti svojih zaposlenih. Strokovnjaki ocenjujejo, da je ROI delavnic 3:1, torej za vsak evro, porabljen za finančno izobraževanje zaposlenega, delodajalec lahko pričakuje tri evre na račun višje produktivnosti, višjih prihodkov ter nižje odsotnosti z dela.

Finančne delavnice za podjetja izvajamo tudi Vzajemci

Vzajemci Skupina je že več kot 18 let vodilna finančno svetovalna skupina v Sloveniji na področju naložbenega svetovanja in osebnih financ. Gre za edino slovensko podjetje, uvrščeno med 100 najboljših družb v Evropi za investicijsko svetovanje po izboru britanske revije Citywire. Smo specialisti na področju upravljanja z osebnimi financami in eno izmed naših poslanstev  je tudi izobraževanje ljudi o pomenu finančne pismenosti in neodvisnosti. Zato smo se že v letu 2015 odločili za začetek izvajanja delavnic za podjetja v okviru tematike: Boljše osebne finance za višjo delovno učinkovitost ter zmanjšanje finančnega stresa posameznih zaposlenih. Priznamo, da smo z rezultati zelo zadovoljni. Na slovenskem trgu je na voljo ogromno število finančnih produktov in storitev, ki zahtevajo poglobljeno znanje, zato udeležencem na delavnici predstavimo kako prepoznati dobre produkte ter se hkrati izogniti pastem slabih naložb. Obenem ljudi podučimo o tem, kako je smiselno ravnati s svojimi prihodki, kako si urediti finančni proračun, o tveganjih ter stroških posameznih finančnih produktov ter katera so ključna vprašanja pri zavarovanjih in naložbah. Na željo pa izdelamo tudi izračun pokojninske vrzeli.

Vas zanima izvedba delavnice v vašem podjetju? Kakšne so koristi za vaše podjetje, si preberite tukaj, v primeru dodatnih vprašanj pa nam pišite na kaja.kalas@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju