Zakaj potrebujemo primerno življenjsko in nezgodno zavarovanje?

Zakaj potrebujemo primerno življenjsko in nezgodno zavarovanje?

Si postavite kdaj to vprašanje? V nadaljevanju vam bom povedal zgodbo, ki vam bo na to vprašanje odgovorila. Ali je zgodba resnična ali izmišljena, se odločite sami. Vsekakor upam, da se vam to še ni pripetilo, želim pa si, da se ne bi nikomur.

(Drugi del serije lahko preberete tukaj)

V majhnem slovenskem kraju je živela mlada družina. Mož in oče Matej je bil lokalni podjetnik, ki je večino dneva trdo delal. Pozno popoldan ali zvečer si je vedno vzel čas za svoja dva otroka. Mlajši, Filip, je hodil v drugi razred. Zanimalo ga je tisoč stvari, zato ni nikoli miroval. Starejši, 12-letni Janez, pa je bil bolj sanjaški tip mladeniča. Žena Monika je delala v lokalni trgovini kot prodajalka.

Njegov in njen zaslužek jim je omogočal povprečno življenje v srednje veliki samostojni hišici, za katero je moral par vzeti dolgoročni stanovanjski kredit. Po opisu sodeč bi lahko rekli, da je šlo za tipično slovensko družino.

Nekega poletnega dne so se pozno popoldan s svojim avtomobilom odpravili na morje. Ležerna vožnja po stranskih poteh do hrvaške obale je potekala povsem po pričakovanjih do trenutka, ki jih je zaznamoval do konca življenja.

V manjšem križišču tik pred mejo je nenadoma z njihove leve strani z avtom pridivjal lokalni posebnež, ki je običajno vozil pod vplivom alkohola. Tudi tokrat ni bil trezen, kaj trezen, bil je popolnoma pijan. Prevozil je stop znak in se s precejšnjo hitrostjo zaletel v levi bok avtomobila. Ob trku je avtomobil odneslo na rob vozišča. Matej je bil v trenutku mrtev, Monika in otroka pa hudo poškodovana.

Poškodovane so odpeljali v bolnišnico, kjer so nekaj tednov ostali na zdravljenju. Monika je izgubila levo oko, Filip jo je odnesel z nekaj zlomi in udarci, Janez pa je postal paraplegik. Po osnovnem zdravljenju so Janeza za prve pol leta premestili v Sočo, Monika in Filip pa sta se vrnila v njihovo hišo. Še sreča, da je Matej imel sestro, ki jim je v prvih tednih in mesecih pomagala pri urejanju papirjev, oblačenju, hranjenju in ostalih tegobah poškodovanega posameznika.

Na pomoč so jim priskočili tudi sosedje in prijatelji. Toda podobno kot Matej in Monika, so tudi sami imeli kredite in majhne otroke, zato so jim lahko pomagali samo v omejenem obsegu. Zaradi izgube očeta in moža se je njihov mesečni prihodek izrazito zmanjšal, banka pa je poplačilo kredita še vedno zahtevala. Monika je zaradi poškodbe postala invalid, hkrati pa ni mogla več delati. Na drugi strani pa sta morala Monika in Filip prevzeti skrb za Janeza, ki je bil na vozičku.

Večkrat pomislimo, da se zgodba tukaj zaključi. Vendar ni tako; družina se je v resnici šele začela spopadati s tem, kar jih čaka. Ampak ta zgodba ima srečen konec.

Matej se je kot podjetnik zavedal, da vsakdo v življenju tvega. Ali tvegaš ko se voziš po cesti ali ko sklepaš posel ali pa ko igraš loto. Vedel pa je tudi, da je njegova družina v večji meri odvisna od njega in njegovega prihodka, zato je nekaj mesecev pred dogodkom sklenil rizično življenjsko zavarovanje zase in za ženo ter družinsko nezgodno zavarovanje s poudarkom na trajni invalidnosti. Nobeno zavarovanje vam ne povrne ljubljene osebe, toda Matej je na tak način svojo družino obvaroval vsaj pred finančnim zlomom.

Torej, boste poskrbeli za svojo družino? Ali jo boste prepustili naključju?

V primeru dodatnih vprašanj pišite na david.vegelj@vzajemci.com.

Priporoči članek prijatelju

Želite prilagojen nasvet vašim potrebam in zmožnostim?

Posvetujte se s strokovnjakom v živo preko videoklica.