Še pred dvema tednoma so bile razmere na finančnih trgih kot naročene za novo zadolžitev Slovenije. A pravila igre se hitro spreminjajo. Na finančnem ministrstvu lahko le čakajo na novo okno priložnosti za zadolžitev.
Razblinjena negotovost bančne luknje in ugodne razmere na trgu so bile dobra popotnica ministru za finance Urošu Čuferju, ki se je januarja na road showu srečeval s potencialnimi kupci slovenskih dolgoročnih obveznic. Na ministrstva za finance so nam pojasnili, da »so bila srečanja z vlagatelji v ZDA in Veliki Britaniji uspešna«, vendar se Slovenija kljub temu še ni uspela zadolžiti.
»Ko greš enkrat na road show, bi pričakoval, da obveznico tudi izdaš,« je bil jasen Igor Erker, finančni analitik iz družbe Numerica Partners, ki sicer priznava, da je lahko ob manjšem interesu vlagateljev časovni zamik do izdaje večji. Ob rasti obrestnih mer v ZDA zaradi nadaljevanja »taperinga« ameriške centralne banke Fed, ki je znižala mesečne nakupe obveznic za nadaljnjih 10 milijard dolarjev, in pretresih na razvijajočih se trgih je prišlo ravno do tega – za vlagatelje trenutno nismo zanimivi. »Trg se je v zelo kratkem času močno spremenil,« je pojasnil Primož Cencelj iz KD Skladov. Vlagatelji so zdaj bolj zainteresirani za nakupe bolj varnih, manj donosnih naložb. Enako velja za trg obveznic, na katerem nas ameriški vlagatelji dajejo v isti koš kot nekatera manj razvita ali razvijajoča se gospodarstva. Ob zadnjih dogodkih v Argentini, Turčiji, Rusiji, Ukrajini in denimo Južnoafriški republiki, kjer gospodarska rast peša, za nameček pa se države borijo še z nevarnimi valutnimi nihanji, so se pritiski na finančnih trgih okrepili. S tem pa se je močno zmanjšalo število potencialnih vlagateljev v slovenske obveznice.
Danes tako ni več jasno, niti kdaj niti kje se bomo zadolžili. »Pred štirinajstimi dnevi je vladalo na trgih super razpoloženje, zdaj tega ni več,« je povedal Cencelj in dodal: »Zamudili smo okno, zdaj moramo čakati na novega«. Zanimivo, v proces izdaje slovenskih obveznic se je tudi tokrat vmešala bonitetna agencija Moody's, vendar s pozitivno novico. Ob koncu preteklega meseca je spremenila obete za gibanje dolgoročne bonitetne ocene Slovenije z negativnih v stabilne. Slovenija je sicer ohranila boniteto Ba1, kar pomeni, da je še vedno v junk območju. A to ne bo igralo vloge pri zadolžitvi, glavni dejavnik ostaja razpoloženje na trgih. Priložnost za zadolžitev se lahko po besedah Cenclja pojavi že čez 10 minut, eno uro, en teden ali pa čez več mesecev.
V vsakem primeru je očitno, da na ministrstvu za finance niso želeli tvegati niti z visokimi donosi niti z neuspešno dražbo, ki bi lahko močno načela ugled države. Dejstvo je, da ima Slovenija dovolj denarja vsaj do aprila, ko mora odplačati 1,5 milijarde evrov glavnice obveznice RS65, zato je lahko potrpežljiva in počaka na trenutek, ko bo lahko izdala obveznico.
Zakaj želi Slovenija to storiti spet v ZDA, se sprašuje Erker, ki bi preveril tudi razmere med evropskimi vlagatelji. Zavarovanje pred valutnimi tveganji namreč ni poceni. Cencelj pa opozarja, da so evropski vlagatelji od ameriških precej bolj konservativni. Nemška zavarovalnica bi od Slovenije pred izdajo zahtevala precej več informacij, čeprav pozna razmere že zdaj bolje kot večina ameriških vlagateljev. »ZDA so enostavno večji trg, kjer je več 'vročega denarja',« je dejal Cencelj, ki meni, da ne bo nujno ceneje, vendar precej lažje izpeljati zadolžitev v ZDA.
Zamudili smo okno, sedaj moramo čakati na novega, Primož Cencelj, KD Skladi
