Vlagatelji na svetovnih kapitalskih trgih so bili v tem tednu znova dobro razpoloženi za nakupe delnic, saj so osrednji indeksi na najpomembnejših kapitalskih trgih že drugi teden zapored pridobivali vrednost.
Ob koncu minulega tedna je k temu močno pripomogla novica o padcu stopnje brezposelnosti na najnižjo raven v zadnjih dveh letih. Stopnja brezposelnosti je marca padla na 8,8 odstotka, kar je najmanj v zadnjih dveh letih. Delodajalci so minuli mesec odprli 216.000 novih delovnih mest, kar je mnogo bolje, kot je bilo pričakovati. Februarski in marčevski rezultati glede novih zaposlitev so najboljši po izbruhu recesije v ZDA.
V torek je presenetila kitajska centralna banka, ki je že drugič v zadnjih treh mesecih zvišala ključni obrestni meri za posojanje in denarne vloge, in sicer za 0,25 odstotne točke. Kitajske oblasti želijo s temi ukrepi zmanjšati posojanje in ukrotiti inflacijo. Obrestni meri za posojanje in denarne vloge sta tako narasli na 5,81 in 2,75 odstotka.
Povsem drugačno pa je bilo v torek poročilo ameriške centralne banke - Fed, ki je na zasedanju pokazala razhajanja med njihovimi člani. Medtem ko jih nekaj navija za zategovanje monetarne politike, predvsem zaradi nevarnosti inflacije in znamenj gospodarskega okrevanja, so preostali za nadaljevanje politike ničelnih obrestnih mer še po letu 2011. Fed bo nadaljeval program odkupovanja obveznic vsaj do junija, ko se izteče 600 milijard vreden tako imenovani QE2.
ECB naj bi končala politiko rekordno nizkih obrestnih mer
V četrtek se bo sestala evropska centralna banka, ki naj bi zaradi inflacijskih groženj končala politiko rekordno nizkih obresti. Pričakovati je dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk na 1,25 odstotka. Najbolj zadolženim evropskim državam seveda ta poteza ne bo najmanj všeč, saj bodo še teže izpolnjevale svoje obveznosti. Za Evropo je negativna novica prišla s strani bonitetne agencije Moody's, ki je znižala bonitetno oceno za dolgoročni portugalski državni dolg za eno stopnjo na baa1. Opozorila je, da je zaradi politične in gospodarske negotovosti v državi mogoče nadaljnje znižanje ocene.
Indeksi so se v tem tednu nekoliko okrepili
Vrednost največjih svetovnih indeksov se je v tem tednu nekoliko okrepila. Indeks DAX je teden končal 0,9 odstotka višje in je v sredo dosegel 7224 indeksnih točk. Francoski indeks CAC40 je končal odstotek višje, medtem ko je angleški indeks FTSE100 v tem tednu pridobil 1,1 odstotka vrednosti. Ameriška indeksa SP500 in Dow Jones sta v sredo trgovanje končala 0,7 odstotka višje glede na minuli teden. Na drugi strani se je indeks NASDAQ v tem tednu podražil za 0,9 odstotka vrednosti ter v sredo dosegel 2340 indeksnih točk.
Evro še naprej raste, višje tudi nafta; zlato in srebro z novim rekordom
Dolar nasproti evru še naprej izgublja vrednost in se je v sredo pri tečaju 1,43 povzpel na najvišjo raven v več kot letu dni. V tem tednu je tako evro nasproti dolarju pridobil 1,2 odstotka. Cena zlata je včeraj posegla po novih rekordnih vrednostih vseh časov in dosegla 1463 dolarjev za unčo, kar je 2,4-odstotna rast glede na minuli teden. Nič drugače ni z vrednostjo tekočega zlata, ki je dosegla najvišjo raven v zadnjih dveh letih in pol. Nafta vrste brent z dobavo v maju se je v Londonu podražila na 119,95 dolarja za 159-litrski sod, kar je največ od avgusta 2008. Zahodnoteksaška lahka nafta se je med trgovanjem povzpela na 108,78 dolarja za sod, kar je največ od septembra lani. Cene nafte zvišujejo spopadi v Libiji in pričakovanja vlagateljev po večjem povpraševanju, ki so se okrepila po petkovi objavi dobrih podatkov s trga dela. Najvišjo, rekordno raven pa je dosegla cena srebra, ki je v sredo dosegla 3973 dolarjev za trgovano enoto, kar je najvišja vrednost v zadnjih 31 letih. Občutiti je, da surovinski sektor dosega rekordne ravni in se bo po dvigu obrestnih mer začel zelo verjetno ohlajati. Pomembno je, da vlagatelji v teh nekoliko evforičnih trenutkih ohranijo mirnost in preudarnost.
