Februarja najbolj donosni »zlati« skladi

Februarja najbolj donosni »zlati« skladi

Med 329 vzajemnimi skladi z dovoljenjem za trženje v Sloveniji so bili februarja najbolj donosni tisti skladi, ki imajo sredstva vlagateljev naložena v delnicah izdajateljev, katerih osnovna dejavnost oziroma ena od poglavitnih dejavnosti je proizvodnja, predelava ali poslovanje z žlahtnimi kovinami. Ti skladi se prav tako pojavijo med najbolj uspešnimi skladi na enoletnem in petletnem nivoju.

Tako so se med petimi najdonosnejšimi skladi v februarju znašli trije »zlati« skladi kar je posledica rasti cene zlata do rekordnih nivojev. Zlato se trenutno nahaja okoli 1.415 dolarjev za unčo oz. okoli 1025 evrov, kar je za 27 odstotkov več v dolarjih in 25 odstotkov več v evrih kot pred enim letom.

Vlagatelji kot glavne razloge za nakup navajajo strah pred inflacijo in »tiskanje« denarja s strani Fed in tako kupujejo zlato, kar potiska cene do novih rekordov. Dejstvo pa je, da imajo tovrstni skladi v lasti delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem zlata in ne fizičnega zlata, tako da se rast cene zlata ne odrazi nujno tudi na vrednosti delnice podjetja, ki se ukvarja s proizvodnjo, predelavo ali poslovanjem z žlahtnimi kovinami.

Obeti za prihodnje gibanje vrednosti zlata so negotove. Argumetni prihajajo iz obeh strani in za zdaj se zdi, da imajo prav oboji. Vsekakor se splača biti previden.

Eden redkih skladov, ki ima dejansko v lasti fizično zlato je SPDR Gold Trust (ETF). Sklad je med desetimi največjimi lastniki vsega svetovnega zlata, takoj za Francijo in pred Kitajsko. V trezorjih ima za več kot 40 milijard dolarjev zlata. Sklad poskuša slediti vrednosti desetine unče te kovine kar mu odlično uspeva. Tako je tudi najbolj primeren za spodnjo primerjavo. Primerjali smo dva vzajemna sklada, ki sta bila med petimi najdonosnejšimi v mesecu februarju (ALTA GOLD in SGAM Equities Gold Mines) z skladom SPDR Gold Trust, ki odraža vrednost zlata v obdobju enega leta.

Celotni pregled za mesec februar si lahko ogledate na Vzajemci.com.


Trgi v razvoju ponovno med poraženci

Med najmanj donosnimi skladi so bili februarja tisti, ki vlagajo svoja sredstva na trge v razvoju kar je predvsem posledica dogajanja v Severni Afriki ter na Bližnjem vzhodu in korekcije kapitalskih trgov razvijajočih se držav.

Na finančnih trgih razvijajočih se trgov (EM) sta februarja – poleg konkretnih lokalnih tem – prevladovala nadaljevanje rasti cen surovin in vedno večji pritisk inflacije. Širjenje nemirov na severu Afrike je bilo sicer v ospredju poročanja medijev, toda zunaj neposredno prizadete regije dolgo časa niso imeli neposrednega vpliva.

Februarja so skladi, ki imajo sredstva naložena na trgih v razvoju, naredili v povprečju -0,82 odstotka izgube. Medtem so skladi, ki vlagajo sredstva na razvite trge pridobili 1,26 odstotka. Načeloma se vzajemni skladi, ki nalagajo sredstva v razvita gospodarstva, gibljejo boljše od skladov, ki imajo naložena sredstva na trgih v razvoju, od novembra 2010 dalje, medtem ko so bili donosi obeh regij oktobra približno iste.

Priporoči članek prijatelju