Rast cen surovin in inflacija zaznamovala razvijajoče se trge

Posredno so seveda vplivali na svetovne finančne trge, zlasti proti koncu meseca v prvi vrsti v obliki močno naraščajoče cene nafte. Relativno hiter padec do tedaj na splošno prav stabilno ocenjenega predsednika Mubaraka v Egiptu, bliskovito širjenje protestov v Bahrajn in Libijo ter možna verižna reakcija v drugih državah severne Afrike ter Srednjega Vzhoda je povzročilo za dodatno živčnost na surovinskih trgih.

Politični nemiri na severu Afrike se širijo in povzročajo bojazen, da se bosta pojavila učinek domin in prekinitev oskrbe s surovinami

Naklonjenost tveganju se je po svetu povsem očitno zmanjšala in celo na ameriškem delniškem trgu, za katerega se je že nekaj mesecev zdelo, ko da mu nič ne more do živega, smo proti koncu meseca lahko opazili rahlo konjunkturno gibanje. Slednjemu je v prid izredna likvidnost, ki jo ameriška emisijska banka vztrajno in v blaznem obsegu črpa v finančni sistem. Fed kljub nadaljnji močni rasti količine denarja ameriške valute (M2) seveda še naprej ne vidi nobene nevarnosti inflacije. A kar morebiti povsem drži za indekse cen v ZDA (zelo visoka vrednost - trenutno sicer padajočih - stanovanjskih stroškov, nizka vrednost živil), pa se na novih trgih kaže povsem drugače. Na novih trgih povzročata lastna visoka gospodarska dinamika in nenehna poplava poceni denarja emisijskih bank iz ZDA, EU in Japonske za delno bliskovito rast cen, zlasti goriv, energije in živil. Cene hrane predstavljajo pogosto četrtino do več kot polovico življenjskih stroškov prebivalstva. Poleg tega se postavlja vprašanje, kako dolgo se bodo lahko trenutno izredno visoke marže dobičkov podjetij še postavljale po robu rastočim cenam surovin – pa tudi prej ali slej neizogibno močnim zaviralnim učinkom državnih stimulativnih ukrepov v razvitih industrijskih državah, ki se iztekajo.

Rastoči pritisk inflacije na novih trgih postaja vedno večji problem

Srednje in vzhodnoevropska narodna gospodarstva kažejo še naprej tendence izboljšanja. Rastoča industrijska proizvodnja skrbi zaradi visokega povpraševanja iz tujine za povečanje zaposlovanja. V nekaterih državah prevzema domače povpraševanje vedno pomembnejšo vlogo kot gonila sila rasti, pri čemer pa bode v oči dejstvo, da zlasti na Češkem domače povpraševanje dejansko ne kaže nobene dinamike izboljšanja, kar pomeni, da je država še naprej zelo močno odvisna od izvozne konjunkture. Na sploh lahko v zadnjem času opazujemo rastoče ravni cen, ki jih zvišujejo zlasti rastoče cene živil. Slednje se utegne v nadaljnjem teku leta izraziti v rastočih nominalnih obrestih v povezavi z močnimi valutami.

Delniški trgi v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEE) so se februarja gibali kot domala vsi novi trgi zaradi nihanj "per saldo" rahlo negativno, s čimer so nadaljevali trend podpovprečnega razvoja tečajev v primerjavi z razvitimi trgi. Nekoliko slabša naklonjenost vlagateljev tveganju je na valutni strani negativno vplivala zlasti na češko krono, toda devalvirala sta tudi zlot in forint. Pozitiven razvoj pa je beležil ruski rubelj, ki so mu bile v prid močno rastoče cene nafte. Razponi donosov za evroobveznice CEE so se v okviru splošno rastoče nenaklonjenosti tveganju nekoliko razširili.

Delnice na novih trgih ponovno šibkejše kot na že uveljavljenih delniških trgih

Pregled po državah

Kitajska

Glede inflacije še vedno ni nikakršnega popuščanja napetosti. Sicer je indeks maloprodajnih cen januarja porasel „le za 4,9 %“ (pričakovali so 5,3 %), a je še vedno zelo jasno nad ciljno vrednostjo emisijske banke za leto 2011, to je 4,0 %. Potrošniško košarico so pri tem kitajske oblasti sestavile znova. Uradno sicer niso objavile absolutne sestave potrošniške košarice, zaradi česar državnih podatkov nenazadnje spet ni mogoče preveriti. Spremembo so uradno argumentirali s prilagajanjem navad potrošnikov. Tudi pri cenah proizvajalcev (nazadnje januarja +6,6 % letno) so opravili določene spremembe. Zanimivo je, da so prav živila, ki jim lahko nazadnje pripišemo odgovornost za pribl. 70 % inflacijske rasti, v sestavi nižje vrednosti. živila so nazadnje porasla za 10,3 %. Jasno močnejša rast proizvodnih cen v primerjavi s potrošniškimi ne obeta nič dobrega za marže dobičkov kitajskih podjetij.

Brez popuščanja napetosti pri inflaciji

Denarno politično pa emisijska banka nadaljuje svoj boj proti inflaciji. Po novoletnih praznikih so enoletno osnovno posojilno mero in obrestno mero za polog zvišali za vsakokratnih 25 bazičnih točk na 6,06 % oz. 3,0 %. Zanimivo je, da so dolgoročno obrestno mero za polog tokrat zvišali občutno več, za 40 bazičnih točk. To lahko razumemo kot poskus, da se likvidna sredstva z delniškega ali nepremičninskega trga preusmerijo v bančne depozite.

Emisijska banka z vso silo z novimi zvišanji obresti proti pritisku inflacije

Kitajski delniški trg (Šanghaj) je februarja v primerjavi s splošnim trendom na novih trgih nekoliko pridobil, medtem ko so kitajske delnice v Hongkongu popustile. Kljub primerljivo dobri oceni glede na druge nove trge v regiji pa kitajske delnice trenutno ne morejo doseči boljše razvojne stopnje. Morebiti trg v tem primeru anticipira vedno večji pritisk, ki se tukaj pojavlja že dlje časa, in sicer na pogosto že tako ali tako zelo ozke marže dobičkov. Zvišanja obresti emisijske banke za tečaje delnic seveda niso nič vzpodbudnega. Delniški trg bo najverjetneje do nadaljnjega ostal v položaju čakanja, dokler ne bo bolj jasno, ali so odkrili dobro ravnovesje med inflacijo in rastjo.

Indija

Indijski delniški trg trpi zaradi cele vrste – večino doma povzročenih – slabih novic (korupcija, zastoj pri reformah, vedno bolj oslabljena koalicijska vlada). Po drugi strani je situacija podobna kot na Kitajskem in na večini drugih novih trgov: skrb povzroča inflacija. Indeks maloprodajnih cen ostaja vztrajno nad pragom 8 %. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da so se domala vse komponente cen zvišale. Iz tega razloga lahko sklepamo, da bo prišlo do učinkov drugega kroga, zlasti ker imajo podjetja zaradi ozkih kapacitet ponovno več manevrskega prostora pri spremembah cen. Zato bi bilo zelo dobrodošlo rahlo popuščanje rasti v smislu sproščanja cen. Rast industrijske proizvodnje je bila januarja dokaj slaba, vendar pa je bila primerjana vrednost (januar 2010) zelo visoka. Proizvodnja kapitalskih dobrin je upadla za 13 % letno, kar lahko vidimo kot kazalnik za to, da podjetja svojih kapacitet trenutno ne nadgrajujejo oz. povečujejo. Skupno ti podatki ne bi smeli biti ovira za nadaljnje zvišanje obresti v marcu.

Pritisk inflacije ostaja visok – zadnje zvišanje obresti emisijske banke po pričakovanjih marca

Indijski delniški trg se še naprej nahaja v močnem negativnem korekcijskem toku, četudi je uspel po močnih januarskih izgubah februarja doseči svojo raven. Najboljše dolgoročne priložnosti se še naprej skrivajo na področju manjših in srednje velikih podjetij. Ta v veliki meri kotirajo na prav privlačnih ravneh in kažejo nespremenjeno zelo dobro rast dobička. V naslednjih tednih pa se utegne korekcija na indijskem delniškem trgu še obdržati.

Brazilija

V narodnem gospodarstvu ostajajo skrbi zaradi inflacije in bojazen pred zviševanjem obresti še naprej osredji temi. Pričakuje se, da bo emisijska banka marca obresti zvišala. Pravkar izvoljena predsednica se poskuša prav tako rastočim cenam po robu postavljati z zniževanjem odhodkov. V parlamentu je v tej zvezi dobila pomembno zmago, ko je poslance pritegnila k temu, da glasujejo proti močnemu zvišanju minimalnih plač. Rastoče minimalne plače vodijo neposredno v visoke državne izdatke, saj je cela vrsta državnih socialnih izdatkov neposredno povezana z razvojem minimalnih plač.

Delniški trg je bil februarja dokaj nespremenjen. Večino brazilskih delnic lahko še naprej ocenjujemo kot zelo drage. Brez relativno nizko ocenjenih delnic Petrobras in Vale bi bilo razmerje med tečajem in dobičkom za celotni trg veliko višje. S tem je delniški trg že v veliki meri izpolnil pozitivna gospodarska pričakovanja – nadaljnji potencial rasti se tako zdi vsaj kratkoročno bolj omejen.

Rusija

V Rusiji se pritisk inflacije še naprej povečuje – maloprodajne cene so januarja rasle z letno stopnjo 9,6 % (decembra 8,8 %). Centralna banka je vodilno obrestno mero konec februarja zato zvišala za 25 bazičnih točk. Kratkoročne obrestne mere so pričakovanja rastočih obresti sicer odražale že kar nekaj časa, a je bil ta ukrep zdaj vendarle presenetljiv. Očitno je bil močan skok na stopnjo skoraj 10 % za emisijsko banko dovolj dober razlog, da ne čaka več. Kljub temu so se donosi dolgoročnih ruskih obveznic v mesečni primerjavi znižali in so skupaj z močnim rubljem poskrbeli za skupno pozitivno donosnost. Rastoča cena nafte pa hkrati izdatno izboljšuje – če bo seveda dolgotrajna – proračunsko situacijo vlade.

Ruski delniški trg je kljub rastoči ceni nafte februarja ni kaj več pridobil, temveč se je zardi nihanj gibal negativno. Po močnih tečajnih dobičkih iz preteklih mesecev lahko to razumemo kot običajno konsolidacijo, zlasti ker pozitivnemu učinku rastočih cen nafte nasproti delujejo učinki, ki znižujejo tečaje, in sicer zaradi slabše mednarodne naklonjenosti tveganju. Rusijo lahko sicer še naprej štejemo k najobetavnejšim novim delniškim trgom v prihodnjih mesecih, nenazadnje tudi zaradi primerljivo nižjih ocen in s tem povezanega potenciala, da nadoknadi zamujeno.

Ruske delnice še naprej brez prave usmeritve

Turčija

Trenutno kaže stopnja inflacije na letni osnovi močno padajočo tendenco, česar pa ne smemo razumeti kot trajnostnega trenda negativne inflacije. Surovinska odvisnost države in še naprej zelo dinamično domače povpraševanje ostajajo dejavniki tveganja za dolgoročno stabilnost cen.

Centralna banka je februarja pustila vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji nespremenjeno, potem ko jo je v prejšnjih mesecih dvakrat znižala. S tem želi centralna banka znižati količino kratkoročno naloženega kapitala v finančnem sistemu in omiliti nesorazmerja v zunanji trgovini s pomočjo šibkejše valute (turška plačilna bilanca izkazuje trenutno najvišji primanjkljaj v % BDP v zgodovini). Turška lira je do začetka leta najšibkejša valuta v regiji. Potem ko smo bili januarja priča močno rastočim donosom za turške obveznice, denominirane v lokalni valuti, se ravni donosov februarja skupno niso kaj dosti spremenile. Če se bodo aktualni trendi pri cenah nafte in živil na svetovnih trgih nadaljevali, se utegnejo obeti glede inflacije za Turčijo spet hitro poslabšati. To pa bi znova zahtevalo zviševanje obresti, kar bi pomenilo potencial za spet močnejšo valuto. Emisijska banka bo spričo tega v naslednjih mesecih pred težkimi odločitvami.

Turški primanjkljaj v plačilni bilanci v skrb zbujajočem negativnem trendu

Delniški tečaji na Carigrajski borzi so februarja po razveseljivem začetku ob koncu meseca spet močno popustili, tako da v tem mesecu beleži rahel minus. Kratkoročno in srednjeročno trenutno ne moremo pričakovati katalizatorjev za trajno visoke tečajev delnic, tako da zaenkrat ne računamo z večjimi rastmi tečajev.

Poljska

Poljsko gospodarstvo je še naprej stabilno in je leta 2010 beležilo realno rast 3,8 %. Industrijska proizvodnja je s prodajo nazadnje porasla za okoli 10,3 % v letni primerjavi, zlasti ob vzpodbudi večjega povpraševanja doma in iz tujine. Inflacija je z zadnjim porastom za 3,8 % (letna stopnja) še vedno občutno nad ciljno vrednostjo centralne banke, pa tudi nad pričakovanji udeležencev trga. Spričo tega razvoja lahko verjetno pričakujemo nadaljnja zvišanja obresti s strani centralne banke v teku leta 2011, četudi morebiti na naslednji seji centralne banke konkretnega koraka v tej smeri še ne gre pričakovati. Tečaji poljskih državnih obveznic so se februarja znašli pod pritiskom; tudi zlot je izgubil zaradi ponovno večje nenaklonjenosti tveganju mednarodnih vlagateljev.

Poljski delniški indeks se je februarja kot večina drugih delniških trgov na novih trgih zaradi nihanj gibal nekoliko negativno. Obremenjujoč ostaja še naprej potencialni presežek delnic zaradi nadaljnje privatizacije s strani vlade.

Republika Češka

Omembe vredna na Češkem ostaja diskrepanca med gospodarsko rastjo, ki se je močno povečala v zadnjem letu, na eni strani in še vedno šibkim segmentom zasebne potrošnje na drugi strani. Češko gospodarstvo si je sicer v celoti jasno opomoglo po krizi – zlasti mu je v prid povpraševanje iz tujine, posebej in Nemčije. Izvoz in uvoz v primerjavi z lanskim letom še vedno izkazujeta visoke stopnje rasti, tudi industrijska proizvodnja je na bistveno višji ravni. Toda zdi se, da rast še ni dosegla širših ravni na Češkem. Maloprodajni promet še kaže določeno zadržanost potrošnikov, pa tudi brezposelnost je nazadnje porasla in je zdaj na bistveno višji ravni kot pred krizo.

Močna izvozna konjunktura – šibka domača potrošnja

Nasprotno je inflacija nazadnje pozitivno presenetila, saj je padla s +2,3 % na +1,7 % (letna stopnja), kar pomeni, da je spet znotraj tolerančnega pasu centralne banke. Glede stabilnosti cen je slednji podatek brez dvoma pozitiven, hkrati pa to potrjuje sliko šibke domače konjunkture. Donosi čeških obveznic so tudi februarja sledili osnovnemu vodilu evrske referenčne vrednosti obveznic (Nemčija) in so v mesečni primerjavi tendirali višje. Češka krona je bila februarja pod pritiskom in je izgubila del svoje rasti, ki jo je dosegla od začetka leta.

Inflacija pozitivno presenetila z občutnim padcem

Češki delniški trg je ves mesec nihal z rahlo pozitivno temeljno tendenco v ozkem pasu manj kot 3 %.

Madžarska

Tudi Madžarski je bilo v prid povpraševanje iz tujine, kar se med drugim kaže v stabilni trgovinski bilanci. Forint je februarja v primerjavi z evrom devalviral, podobno kot večina valut te regije. Tudi madžarske obveznice so se znašle pod pritiskom. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Tečaji bodo najverjetneje ostali volatilni, zlasti spričo še vedno nepredvidljivosti glede prihodnjih reform. Centralna banka je obrestno mero na zadnji seji pustila nespremenjeno pri 6 %. Razvoj inflacije je pozitivno presenetil. Zato so v nadaljevanju leta povsem mogoča zviševanja obresti s strani centralne banke, kar bi lahko tudi omililo trajni konflikt z vlado.

Madžarski delniški trg se je februarja gibal v ozkem pasu brez večjih vzgibov rahlo negativno.

Vzhodnoevropski mejni trgi

Ukrajina je pogajanja z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) o naslednji tranši paketa pomoči preložila za mesec dni, vendar lahko še vedno pričakujemo dogovor. Februarja je Ukrajina izdala evroobveznico, ki so jo vlagatelji najprej sicer dobro sprejeli, kasneje pa je popustila spričo splošno slabe naklonjenosti tveganju.

Romunska vlada je objavila svoje prihodnje načrte refinanciranja in želi v naslednjih letih v večji meri uporabljati trg evroobveznic kot finančni vir, najverjetneje že marca.

Razponi donosov vzhodnoevropskih evroobveznic so v mesečnem razvoju tendirali nekoliko negativno. Zlasti proti koncu meseca so ob slabši naklonjenosti vlagateljev tveganju zaradi nemirov na severu Afriki oz. na Bližnjem Vzhodu nekoliko porasli. Dolgoročno ostajajo aktualne ravni še naprej privlačne. Volatilnost bo najverjetneje še ostala, dokler še traja kriza glede refinanciranja držav na obrobju evrskega območja.