Novi trgi ponovno nekoliko zaostali za uveljavljenimi industrijskimi državami

Vse 4. četrtletje smo lahko opazovali ta relativno šibkejši razvoj delniških novih trgov v primerjavi z razvitimi trgi. Ker so zviševanja tečajev na delniških trgih potekala vzporedno ob relativno močnih tečajnih izgubah pri državnih obveznicah, so najverjetneje pomembno vlogo odigrale spremembe naložb iz obveznic v delnice.

Zelo prijeten zaključek leta na delniških trgih – razviti trgi spet bistveno močneje kot novi trgi

Kitajska še naprej stopa po strogi denarno politični poti v bogu proti inflacijskim nevarnostim, nazadnje so sledila nadaljnja zvišanja obrestnih mer minimalnih rezerv. V naslednjih mesecih lahko računamo z nadaljnjimi ukrepi – tako z zviševanji obresti kot z ustreznim upravljanjem dodeljevanja posojil. Tudi v Braziliji utegne novi guverner centralne banke v kratkem sprejeti zvišanja obresti. Rastoče cene surovin so pripeljale do tega, da so cene živil po vsem svetu dosegle nove rekordno visoke ravni – prav za nove trge pomeni to potencialno socialno, pa tudi politično bombo.

Konjunkturni podatki v ZDA so bili konec leta bodisi v okviru pričakovanj bodisi so celo pozitivno presenetili. Trg delovne sile in nepremičninski sektor pa še naprej krpata ogromne vrzeli znotraj ameriškega narodnega gospodarstva. Ameriška centralna banka je zato napovedala razširitev stimulacij, če se situacija na trgu delovne sile ne bi izboljšala.

Pozitivni podatki o konjunkturi v ZDA ob koncu leta – temeljne težave ameriškega gospodarstva pa ostajajo prisotne

Državne obveznice v ZDA in v (osrednjem) evrskem območju so decembra ponovno padle. S tem pa so obveznice daljše ročnosti ponovno izgubile večji del svojih tečajnih dobičkov, ki so jih dosegle od začetka leta. V evroobmočju so se sicer predsedniki vlad dogovorili o pomembnih elementih nadaljnjega ukrepanja za čas po izteku reševalnega svežnja v okviru zagotavljanja finančne stabilnosti v Evropi (EFSF). K temeljni problematiki previsokega državnega zadolževanja v južnoevropskih perifernih državah in na Irskem pri sočasnih močnih gospodarskih nesorazmerjih znotraj evroobmočja pa se še niti ni pristopilo, kaj še le rešilo. Zato je treba spričo tega počakati, kakšne korake bo politika ubrala v prihodnje. Ta tematika bo (evropske) finančne trge zato vedno znova zaposlovala tudi v letu 2011.

Narodna gospodarstva srednje- in vzhodnoevropskih držav še naprej kažejo delno močne tendence izboljšanja situacije, zlasti Poljska in Češka. Na drugi strani pa se je slika za Turčijo nazadnje nekoliko skazila. Intenzivna prizadevanja za konsolidacijo proračunov bodo v naslednjih letih občutno bremenila gospodarsko rast v EU. Zato bo lastno povpraševanje na notranjem trgu moralo v vedno večji meri prevzeti pomembnejšo vlogo za trajnostno izboljšanje konjunkture v državah Srednje in Vzhodne Evrope (CEE).

Obvezniški trgi CEE so decembra izkoristili boljšo naklonjenost vlagateljev tveganju spričo nazadnje izredno dobrih temeljnih rezultatov v ZDA. Vendar je kazal razvoj valut v regiji zelo mešano sliko. Najbolje se je odrezal ruski trg, potem ko je v prejšnjih mesecih trpel zaradi močnega odtoka kapitala. Najbolj negativen razvoj je utrpela turška lira, pa tudi češka krona je bila šibkejša. Izboljšana naklonjenost vlagateljev tveganju pa se je poleg tega odražala tudi v padcih razponov donosov evroobveznic te regije.

Pregled po državah

Rusija

V Rusiji se je stopnja inflacije decembra povzpela na novo najvišjo leto raven, kar je centralno banko vzpodbudilo k temu, da za naslednje leto napove zviševanja obresti. Pričakovanja rastoče ravni obresti so se decembra zato kazala v višjih donosih obveznic. Ruska valuta je v primerjavi z valutno košarico evro/ameriški dolar ter soglasno z rastočo ceno nafte pridobila na vrednosti. Pozitiven je bil tudi razvoj ruskih evroobveznic: njihovi razponi donosov so decembra padli.

Ruski delniški trg je decembra pridobil za okoli 7 % in je leto zaključil z najvišjim stanjem v zadnjih 12 mesecih. Skupno pa je vendarle v letu 2010 zaostal za večino drugih novih trgov. Spričo njegove relativno ugodne ocene pa kaže za leto 2011 tudi dober potencial, da nadoknadi zaostanek.

Madžarska

Reformni ukrepi nove madžarske vlade so prevladujoča tema na kapitalskih trgih te države. Večje mednarodne bonitetne agencije so v odzivu na doslej znane vladne načrte bonitetno oceno Madžarske znižale oz. napovedala nadaljnja znižanje te ocene. Država ima je tako pri vseh agencijah komaj še mesto v segmentu "Investment Grade". Kot utemeljitev navajajo, da so doslej izvedeni ukrepi kratkoročno kvečjemu poskrbeli za sicer višje prihodke v proračunu, vendar bodo dolgoročno imeli negativne posledice za gospodarstvo. Pri tem pa je treba pošteno povedati, da je Madžarska kot edina država v regiji začela krizo z ukrepi za konsolidacijo proračuna in si vlada zelo prizadeva, da primanjkljaj proračuna že leta 2011 spravi pod prag 3 % – kar je v močnem nasprotju s sosednjimi državami in mnogimi državami članicami EMU.

V tej povezavi je treba omeniti vedno večje napetosti med vlado in centralno banko: madžarski finančni minister se je zavzel za nižje obresti, vlada pa je celo predlagala, da se zviša uradni cilj inflacije centralne banke. Centralna banka je nasprotno opozarjala na slabšo proračunsko situacijo in vedno večji pritisk inflacije (nazadnje 4,2 % v primerjavi z najvišjim inflacijskim ciljem 3 %). Zato je decembra kar dvakrat zvišala obresti, in sicer s 5,25 % na zdajšnjih 5,75 %. Donosi za madžarske državne obveznice pa so že novembra v večji meri prehiteli zviševanja obresti - decembra pa so celo padli. Forint je v primerjavi z evrom pridobil na vrednosti, v primerjavi s švicarskim frankom pa spet devalviral – kar še naprej ostaja slaba novica za posojilojemalce posojil v tujih valutah. Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Tečaji bodo sicer verjetno ostali volatilni, zlasti spričo še vedno obstoječih nejasnosti glede prihodnjih reform ter napetosti med vlado in centralno banko.

Madžarska: zvišanje obresti in znižanje bonitetne ocene – rastoče napetosti med vlado in centralno banko

Madžarski delniški indeks si je sicer nekoliko opomogel po tečajnih izgubah prejšnjega meseca. Z okoli 3,3 % pa je bil tečajni plus še daleč pod poljskim ali češkim delniškim trgom. Tržni gigant MOL je s plusom skoraj 12 % za seboj potegnil navzgor skoraj celoten trg, prav tako pa je skoraj v celoti izravnal svoje izgube iz preteklega meseca.

Poljska

Poljsko gospodarstvo je trenutno še zelo stabilno, popuščanju dinamike v zunanji trgovini stoji nasproti pozitivno notranje povpraševanje kot največja gonilna sila rasti. Industrijska proizvodnja je novembra porasla za okoli 10 % v letni primerjavi – ob vzpodbudi večjega povpraševanja doma in v tujini. Inflacija je z zadnjim porastom znašala 2,7 % (letna stopnja), kar je še vedno nekoliko nad ciljno vrednostjo centralne banke. Ta je vodilno obrestno mero v skladu s pričakovanji vendarle pustila na rekordno nizki ravni 3,5 %. V teku 2011 pa naj bi bila denarna politika spet strožja, kar pomeni tudi zviševanje obresti. Tečaji poljskih državnih obveznic so decembra relativno močno rasli, poljske obveznice ter zlot pa so izkoristile - četudi začasno - popuščanje napetosti glede krize zadolževanja v evroobmočju. Ko bodo zviševanja obresti poljske centralne banke zaradi pritiska inflacije konkretnejša, bo poljska valuta najverjetneje dobila nov zagon in bo pridobila v primerjavi z evrom.

Poljsko gospodarstvo še naprej v dobri kondiciji – 2011 morebiti zvišanja obresti

Poljski delniški indeks WIG je decembra po svoji manjši korekciji iz novembra porasel za okoli 5 %. Povpraševanje je bilo zlasti po delnicah v sektorju surovin – pogosto so te dosegale dvomestna zvišanja tečajev. Bančni vrednostni papirji pa so se v primerjavi z denarnim trgom, kot že prej novembra, razvijali podpovprečno.

Republika Češka

Češko gospodarstvo še naprej močno okreva, v korist pa mu je zlasti močno povpraševanje iz tujine, zlasti iz Nemčije. Izvoz raste nazadnje na letni ravni v višini 17 %. Vzdušje med potrošniki in v gospodarstvu se je nazadnje še naprej izboljšalo – kar je dober znak za leto 2011. Inflacija je bila nazadnje s porastom na 2 % na letni ravni stabilna. Čeprav je to zgornja meja ravni, za katero so prizadeva centralna banka, v prihodnjih mesecih zvišanja obresti ne gre pričakovati - sploh pa ne, če bodo obresti v evroobmočju še naprej ostale nizke. Donosi čeških obveznic so tudi decembra sledili osnovnemu vodilu evrske referenčne vrednosti obveznic (Nemčija) in so v mesečni primerjavi tendirali višje. Češka krona je decembra relativno močno devalvirala v primerjavi z evrom, potem ko je bila v preteklih mesecih ena najmočnejših valut regije.

Češko gospodarstvo še naprej izkorišča povpraševanje v tujini – delniški trg je decembra občutno pridobil

Češki delniški trg je leto zaključil z močnim tečajnim plusom za več kot 10 %. Bančni in surovinski vrednostni papirji so bili na vrhu lestvice, medtem ko so tobačni in telekomunikacijski vrednostni papirji v primerjavi s celotnim trgom kazali podpovprečen razvoj. Z občutnim naskokom največji porast tečaja je s 33 % zabeležil proizvajalec koksa NWR.

Prevzem, ki so se ga delničarji bali kot predragega, je spodletel, poplave v Avstraliji, ki velja za glavnega svetovnega izvoznika koksa, je najbrž omejila ponudbo in pognala cene navzgor.

Turčija

Dinamika turške gospodarske rasti je v zadnjih mesecih nekoliko popustila, a je še vedno nad regionalnim povprečjem. Industrijska proizvodnja še naprej kaže stabilno sliko, tudi izkoriščenost kapacitet je ponovno na ravni pred krizo. Skrb utegne morebiti povzročili rastoči primanjkljaj v plačilni bilanci. Medtem ko izvozna dinamika pada, cveti uvoz neomejeno naprej – ob istočasno relativno nizki domači varčevalni kvoti.

Inflacijska stopnja je bila višja od pričakovanj večine analitikov; zlasti so se v primerjavi s prejšnjim mesecem znižale volatilne cene živil. Turška centralna banka je presenetljivo že pred svojo sejo decembra napovedala znižanje vodilne obrestne mere, kar je nato tudi uresničila – prvi in edini obrestni ukrep v letu 2010. Na drugi strani uvajajo različne minimalne stopnje rezerv za banke glede na ročnost naložb, pri čemer veljajo najvišje stopnje za najkrajše ročnosti. S tem želi centralna banka zmanjšati kratkoročno naloženi kapital v finančnem sistemu. Turška lira je bila decembra najšibkejša valuta v regiji. Padec donosov (rast tečajev obveznic) je uspel vendarle nekoliko ublažiti in znižati izgube tujih vlagateljev v turške obveznice, denominirane v lokalni valuti.

Vodilni indeks ISE-30 je leto zaključil z minimalnim plusom 1 %, doseženega decembra. Gledano v luči celega leta 2010 je sodil v svetovnem merilu k najmočnejšim delniškim trgom in je bil eden od redkih, ki so dosegli najvišje ravni.

Vzhodnoevropski mejni trgi

V Romuniji je vlada konec decembra uspešno preprečila dve novi nezaupnici opozicije. Politična situacija bo najverjetneje v naslednjih mesecih ostala napeta. Čeprav varčevalni ukrepi v vedno večji meri povzročajo proteste prebivalstva, so ukrepi s tem tako rekoč potrjeni, tako da bo naslednja tranša svežnja pomoči MDS z največjo verjetnostjo dana na voljo v skladu z načrti v začetku leta 2011.

Razponi donosov vzhodnoevropskih evroobveznic so decembra padli, potem ko so si po tržnih nemirih glede evrske krize zadolževanja opomogli bolj tvegani trgi. Dolgoročno ostajajo aktualne ravni privlačne. Volatilnost pa bo najverjetneje ostala tudi zaradi prisotne zaskrbljenosti spričo dolgov v državah na obrobju evroobmočja.

Kitajska

Zlasti so v zadnjih tednih močno porasle cene živil. Potrošniški indeks na Kitajskem je nazadnje porasel na 4,5 %. Ta vrednost sicer še ni skrb vzbujajoča, toda centralna banka si še naprej prizadeva sprejeti ukrepe za zajezitev inflacije. Ponovno zvišanje obresti za 27 bazičnih točk zato ni presenetilo. S tem primernim časopisnim člankom je kitajsko državno vodstvo poleg tega napovedalo, da bo juan leta 2011 revalviralo za pribl. 5 % v primerjavi z ameriškim dolarjem (2010 je znašala revalvacija pribl. 3,5 %).

Kitajski delniški trgi tako v Hong Kongu kot na celini decembra niso mogli slediti dobremu razvoju razvitih trgov (zlasti ZDA) in so se razvijali nekoliko negativno. Kljub primerljivo dobri oceni glede na druge nove trge v regiji pa kitajske delnice trenutno ne morejo doseči boljše razvojne stopnje. Bistvena vzpodbuda je decembra poleg tega prihajala s področja deficitarnega blaga. V tem pogledu pa je zanimivo, da v Hong Kongu banke v vedno večji meri ponujajo nepremičninske kredite, ki za prva tri leta zagotavljajo minimalne obresti okoli 1 %. Seveda stoji tem nedvomno zelo privlačnim pogojem kreditiranja nasproti delno izredno visoka raven cen nepremičnin.

Indija

Gospodarska rast v Indiji se še naprej razvija zelo pozitivno. Z rastjo 8,9 % v zadnjem četrtletju ostaja Indija poleg Kitajske gonilna sila rasti svetovnega gospodarstva. Tudi na strani inflacije lahko zabeležimo rahlo popuščanje napetosti. Sicer so stopnje rasti cen s skoraj 10 % letno še vedno skoraj dvakrat tako visoke, kot je ciljna vrednost finančnega ministra, namreč med 4 in 6 %. Vendar naj bi se inflacija po pričakovanjih analitikov v prvem četrtletju letos znižala na 6 %. Počakati je treba, kako bo tekel razvoj v prvem polletju 2011 – tukaj skorajda grozi nova rast. Glavna pozornost vlade velja še naprej infrastrukturi, kjer so po nekaj zavlačevanjih vendarle začeli veliko število projektov. V prihodnjih mesecih pričakujemo nadaljnjo pospešitev tega trenda.

Indija ostaja ena od gonilnih sil svetovnega gospodarstva – ocene na delniškem trgu zrcalijo zelo dobre obete za rast

Indijski delniški trg je glede na ocene indeksa BSE Sensex-30 po izgubah novembra proti koncu leta ponovno dosegel rast za okoli 5 %. S tem je tik pod svojo najvišjo doseženo ravnjo. Po oceni kotira z vrednostjo pribl. 16 za pričakovano razmerje tečaja in dobička v naslednjem letu v bližini svojega povprečnega razmerja med tečajem in dobičkom iz leta 2004. V primerjavi z drugimi novimi trgi je drag, zato pa so tudi obeti glede rasti za Indijo izredno dobri. Najboljše možnosti naj bi se skupno še naprej skrivale na področju srednje velikih podjetij. Slednja so se nazadnje zaradi različnih škandalov v zadnjih mesecih znašla pod pritiskom, medtem ko se tuj naložbeni kapital nalaga zlasti v velike, tržno razpršene vrednostne papirje, ki jih zajema indeks Sensex-30.

Brazilija

Na strani narodnega gospodarstva se zaskrbljenost vlagateljev močneje usmerja proti inflaciji, potem ko je stopnja inflacije novembra porasla na 5,5 %. Obrestna pričakovanja so se posledično zelo povečala. Pričakuje se, da se bo novo imenovani guverner centralne banke že v začetku leta odločil za prvo zvišanje obresti za 50 bazičnih točk (1 bazična točka = 0,01 %). Trenutno je vodilna obrestna mera pri 10,75 %. Leta 2011 se utegne zvišati na pribl. 12,5 %. Obrestno intenzivni vrednostni papirji (banke in nepremičnine) so zato tudi decembra sodili med najšibkejše delnice. Bančni sektor je poleg tega pretresel škandal poneverjanja bilanc pri Banco PanAmerica.

Brazilski bančni vrednostni papirji pod pritiskom – grozeče zvišanje obresti in madež zaradi bilančnega škandala

Vlagatelji so posledično potegnili zavoro za celotno panogo. Surovinske vrednosti so se nasprotno razvijale zelo pozitivno, zlasti proizvajalec železa Vale. Potem, ko je leta 2010 veljala za enega najšibkejših vrednostnih papirjev, je delnica naftnega giganta Petrobras v naslednjih mesecih pridobila razvojni potencial. Sicer je v primerjavi s svojimi globalnimi konkurenti povsem jasno pod referenčno vrednostjo - celo nižje kot delnica BP, ki jo je kriza povsem dotolkla. Večino brazilskih delnic lahko trenutno ocenimo kot zelo drage. Na prvi pogled se zdi skupna vrednost s pričakovanim razmerjem med tečajem in dobičkom za leto 2011 s pribl. 12 sicer relativno ugodna – vendar je ta vrednost nastala na osnovi zelo močne tržne ponderacije relativno nizko ocenjenih delnic Petrobrasa in Vale. Brez teh dveh vrednostnih papirjev bi bilo tržno razmerje med tečajem in dobičkom bistveno višje. S tem je delniški trg že v veliki meri izpolnil pozitivna gospodarska pričakovanja – nadaljnji potencial rasti se tako zdi vsaj kratkoročno bolj omejen. December je indeks Bovespa po nekaj nihanjih zaključil z rahlim plusom 2,3 %.