Na finančne trge je januarja vplivalo več tematskih kompleksov

Večji pritisk inflacije na novih trgih zlasti kot posledica zaradi povišanih cen surovin in cvetoče konjunkture

Slednje igra tudi pomembno vlogo v nemirih, ki so se pred kratkim razplamteli na severu Afrike, kjer široko zastavljena protestna gibanja grozijo, da bodo z oblasti izpodrinila režime, ki so vladali desetletja. Potem ko pobega tunizijskega diktatorja na finančnih trgih zunaj Afrike skoraj ni bilo čutiti, utegnejo imeti protesti v Egiptu, ki je doslej veljal kot stabilna država, srednje- in dolgoročno že večje posledice. Na eni strani grozi, da se bo že tako zelo nestabilno ravnovesje sil na Bližnjem vzhodu močno spremenilo. Na drugi strani pa utegne to dogajanje zajeti globalno pomembnejše države – kot denimo Savdsko Arabijo. Potencialni vplivi na ceno nafte in svetovno gospodarstvo bi bili enormni. Ali bo dejansko prišlo do takšnega učinka domin, ostaja trenutno še povsem odprto. Nikakor ne smemo podcenjevati potenciala političnih nemirov tudi v Aziji, zlasti če bodo kotacije riža še naprej tako močno rasle.

Politični nemiri v severni Afriki – možnost širitve tudi v druge države in regije

Razen regionalnih afriških in delno jugovzhodno evropskih trgov so se svetovni delniški trgi doslej komaj odzvali na razvoj dogodkov v severni Afriki. Na eni strani trenutno očitno tveganja jemljejo vsi kot majhna, na drugi strani pa likvidnost, ki jo v finančni sistem v občutnem obsegu dovaja ameriška centralna banka, vpliva na rast delniških tečajev. Nadaljnja utemeljitev rasti tečajev se navajajo prav močni ameriški indeksi nabavnih menedžerjev. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako dolgo se bodo lahko trenutno izredno visoke marže dobičkov podjetij še postavljale po robu rastočim cenam surovin – pa tudi prej ali slej neizogibno močnim zaviralnim učinkom državnih stimulativnih ukrepov, ki se iztekajo. Nobenih posledic na delniških trgih prav tako doslej še niso pustile rastoče dolgoročne obresti, ki po svoje v veliki meri odražajo vedno večje bojazni mnogih udeležencev na trgu zaradi inflacije. Direktor FEDa Bernanke seveda ne vidi nobenih inflacijskih nevarnosti – pri tem pa povsem zanemarja tako cene živil in energije kot tudi potencialni globalni zlom, ki ga utegne povzročiti njegova zdaj že pregreta ameriška stiskalnica denarja.

Na razvite delniške trge nemiri še ne vplivajo, skrb zaradi inflacije in porast obresti

Nemiri v severni Afriki so težave perifernih držav evrskega območja za zdaj nekoliko potisnili v ozadje. Čeprav temelja problematika previsokega državnega zadolževanja v južnih evropskih perifernih državah in na Irskem ob istočasnem močnem gospodarskem neravnovesju znotraj evrskega območja ostaja nespremenjeno naprej, so pribitki za tveganje za države PIIGS (Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija) januarja občutno padli. Počakati je treba, ali bo to trajno.

Izboljšanje na področju državnih obveznic evrskih perifernih držav

Narodna gospodarstva srednje- in vzhodnoevropskih držav še naprej kažejo tendence izboljšanja situacije, zlasti Poljska in Češka; presenetljivo pozitivni gospodarski podatki pa prihajajo tudi z Madžarske. Na drugi strani se je slika sicer nekoliko skazila za Turčijo, zlasti ker je država dokaj blizu nemirnemu območju severne Afrike.

Delniški in obvezniški trgi regije CEE so januarja kazali zelo heterogen razvoj. Spričo boljše naklonjenosti vlagateljev tveganju so profitirale zlasti češka krona, pridobili pa so tudi zlot, forint in rubelj. Negativen razvoj je nasprotno beležila turška lira, potem ko je centralna banka ponovno znižala vodilno obrestno mero, hkrati pa zvišala stopnje minimalnih rezerv, da bi zmanjšala obseg dajanja kreditov. Razponi donosov evroobveznic te regije so se še naprej gibali manj intenzivno, pred manjšo rastjo konec meseca.

Obvezniški in delniški trgi regije CEE januarja neenotni

Pregled po državah

Kitajska

Kitajska je v 4. četrtletju 2010 beležila realno rast 9,8 % – številka, ki je občutno nad pričakovanji trga. Rast sta netila tako zunanja trgovina kot tudi notranje povpraševanje. Ker je prvo četrtletje na Kitajskem tradicionalno vedno najmočnejše v letu, utegnemo morebitno gospodarsko slabitev opaziti šele v nekaj mesecih. Tako ostaja debata o pregretju akutna. Tako količina denarja (+ 19,7 % decembra) kot tudi obseg kreditov postavljata vprašanje, ali so denarno politični ukrepi centralne banke sploh imeli svoj učinek – oz. ali dejansko sploh obstaja prava restriktivna denarna politika. Decembra je bilo mogoče zabeležiti rahlo popuščanje pri stopnjah inflacije. Zaradi nižjih cen zelenjave je porasel indeks drobnoprodajnih cen „le“ za 4,6 % (november: 5,1 %), osrednja stopnja (brez živil in energije) pa se je nasprotno povzpela na 2,1 %. S pridržkom je treba vendarle omeniti, da anekdotična poročila jasno napovedujejo močnejše rasti cen in da se je teža živilske komponente v indeksu drobnoprodajnih cen decembra znižal. Drastična zvišanja minimalnih plač (vsakokrat za okoli 20 % v le nekaj četrtletjih) prav tako nakazujejo, da življenjski stroški rastejo hitreje, kot je uradno priznano in v praksi vodijo do ustrezno močnih učinkov drugega kroga pri plačah. Za notranje povpraševanje je to glede na saldo najverjetneje pozitivno, za marže večine izvoznikov pa to napoveduje le malo dobrega.

Nespremenjeno visoka gospodarska rast

Kitajski delniški trg še naprej ne sledi rasti tečajev na uveljavljenih trgih. Kljub primerljivo dobri oceni glede na druge nove trge v regiji pa kitajske delnice trenutno ne morejo doseči boljše razvojne stopnje. Napetosti na kitajskem delniškem trgu bodo najverjetneje ostale, zato se bo podpovprečen razvoj tečajev v naslednjih mesecih še nadaljeval.

Količine denarja in dajanje kreditov prav tako z visokimi porasti – zaskrbljenost zaradi inflacije ostaja

Indija

Gospodarska rast v Indiji se še naprej razvija zelo pozitivno. Na strani inflacije se po rahlem popuščanju napetosti v jesenskih mesecih spet kaže zaostrovanje situacije. Emisijska banka je zato že sedmič po vrsti zvišala obresti - na zdaj 5,50 %. Bojazni glede inflacije je sprožil porast kmetijskih surovin in cen živil, ki so v potrošniški košarici novih trgov že po naravi močno ponderirane. Tudi rastoča cena nafte je za indijsko gospodarstvo zelo negativna. Da emisijska banka s svojimi obrestnimi ukrepi teh težav z inflacijo na strani ponudbe ne more rešiti, je seveda jasno. Trend zviševanja obresti je treba gledati predvsem v luči indijskega gospodarstva, ki raste preko svojih potencialov. Tesne kapacitete vodijo do učinkov drugega kroga in k splošni rasti ravni cen. Zviševanja obresti naj bi zato privedla tudi do stabilizacije inflacijskih pričakovanj. Nadaljnji obrestni ukrepi so programirani vnaprej; najkasneje na naslednji seji emisijske banke aprila. Trg trenutno na letni ravni pričakuje nadaljnja 2,0 % zviševanja obresti. Monetarno okolje utegne zato ostati tudi za segment obveznic do nadaljnjega obremenjujoče.

Ponovna rast pritiska zaradi inflacije – ponovna zvišanja obresti emisijske banke

Indijski delniški trg se od začetka leta nahaja v močni negativni korekciji. Januarja je izgubil skoraj 11 %, pri čemer je to gibanje enakomerno zajemo tako velike kot manjše kapitalizirane delnice. Potem ko je bila Indija leta 2010 ljubljenček tujih vlagateljev in so slednji v Indiji investirali ogromne vsote, zdaj ti pobirajo svoje dobičke in del kapitala odnašajo spet iz države. Zlasti so se pod pritiskom povsem naravno znašle nekatere banke in nepremičninski vrednostni papirji. Najboljše dolgoročne priložnosti se še naprej skrivajo na področju manjših in srednje velikih podjetij. Ta v veliki meri kotirajo na prav privlačnih ravneh in kažejo nespremenjeno zelo dobro rast dobička. V naslednjih tednih pa se utegne korekcija na indijskem delniškem trgu še obdržati.

Močne korekcije na indijskem delniškem trgu

Brazilija

V narodnem gospodarstvu ostajajo skrbi zaradi inflacije in bojazen pred zviševanjem obresti še naprej osredji temi. Zadnji konjunkturni podatki so poleg tega presenetljivo šibki (celo nazadovanje industrijske proizvodnje!), medtem ko pritisk inflacije ostaja. Centralna banka je obresti v skladu s pričakovanji zvišala za 0,50 % na aktualnih 11,25 %. Vodilna obrestna mera se utegne leta 2011 zvišati na pribl. 12,5 %.

Delniški trg je januar zaključil z minusom pribl. 4 %. Obrestno občutljivi vrednostni papirji (banke in nepremičnine), pa tudi ponudniki (pogosto s krediti kupljenih) potrošniških dobrin so se ponovno znašli med najšibkejšimi delnicami. Surovine so nasprotno beležile pozitiven razvoj. Večino brazilskih delnic lahko še naprej ocenjujemo kot zelo drage. Brez relativno nizko ocenjenih delnic Petrobras in Vale bi bilo razmerje med tečajem in dobičkom za celotni trg veliko višje. S tem je delniški trg že v veliki meri izpolnil pozitivna gospodarska pričakovanja – nadaljnji potencial rasti se tako zdi vsaj kratkoročno bolj omejen.

Obrestno občutljive delnice pod pritiskom – skrb zaradi nadaljnjega zviševanja obresti in šibkejših konjunkturnih podatkov

Rusija

V Rusiji se pritisk inflacije še naprej povečuje – potrošniške cene so decembra rasle z letno stopnjo 8,8 % (novembra 8,1 %). Centralna banka je vodilno obrestno mero pustila konec januarja nespremenjeno, zvišanja obresti pa bodo najverjetneje kmalu sledila – ta pričakovanja glede zvišanja obresti že jasno kažejo povišani donosi obveznic.

Ruski delniški trg se je ob rastočih cenah nafte pri relativno visokem prometu močno okrepil. Zlasti je bilo prisotno povpraševanje po vrednostnih papirjih nafte in plina, posebno ker lahko končno pričakujemo dogovor ministrstev za energijo in finance glede njihove obdavčitve v prihodnje. Dobro rast tečajev so beležili tudi integrirani vrednostni papirji jekla in proizvajalcev koksa, ki jim je v prid trenutni izpad avstralske ponudbe zaradi tamkajšnjih poplav. Med poražence štejemo rudnike zlata, živilske trgovce in telekomunikacijske delnice.

Rusija v dobrem položaju zaradi rasti cen nafte, toda raste tudi pritisk inflacije

Turčija

Turško gospodarstvo je leta 2010 po oceni emisijske banke realno raslo za nekaj več kot 8 %. Primanjkljaj proračuna naj bi bil nižji, kot je vlada ocenjevala sredi leta. Obeti emisijske banke glede inflacije so se sicer popravili navzgor, zlasti zaradi spremenjene domneve o razvoju cen živil in nafte. Centralna banka je januarja ponovno znižala obrestno mero, nasprotno pa so se zvišale stopnje minimalnih rezerv za banke. S tem želi centralna banka znižati delež kratkoročno naloženega kapitala v finančnem sistemu in omiliti neravnovesja v zunanji trgovini zaradi šibkejše valute. Turška lira je bila tudi januarja najšibkejša valuta v regiji. Istočasno smo lahko opazili močno rast donosov (padec tečajev obveznic) turških obveznic v lokalni valuti.

Še naprej stabilna rast, toda nemiri v severni Afriki in odtok kapitala bremenijo turške finančne trge

Delniški tečaji na carigrajski borzi so januarja popustili, zlasti so se pod pritiskom znašli VP bank. Zaostrovanje situacije v Tuniziji in Egiptu je konec meseca pospešilo padec tečajev. Tuji vlagatelji so bili tako kot decembra ponovno na strani prodajalcev.

Poljska

Poljsko gospodarstvo ostaja še naprej zelo stabilno – rast naj bi leta 2010 realno znašala 3,8 %. Industrijska proizvodnja je decembra v letni primerjavi porasla za okoli 11,5 %. Veter v jadra zanjo pomenita visoko domače in tuje povpraševanje, a kljub temu ni dosegla pričakovanj trg v višini pribl. 11,9 %.

Poljsko gospodarstvo še naprej v dobri kondiciji

Inflacija je z zadnjim porastom 3,1 % (letna stopnja) še vedno občutno nad ciljno vrednostjo centralne banke. Slednja je vodilno obrestno mero po pričakovanjih zvišala s 3,5 % na zdajšnjih 3,75 % - prvo zvišanje obresti od srede leta 2009. V teku leta 2011 utegne centralna banka denarno politiko oblikovati še bolj restriktivno in zvišati obresti. Tečaji poljskih državnih obveznic so bili januarja pod pritiskom; zlot pa je nasprotno profitiral zaradi pričakovanih višjih obresti.

Prva zvišanja obresti po globalni gospodarski krizi

Poljski delniški indeks WIG je januarja padel za okoli 1,4 %. Konec januarja je poljska vlaga zvišala zgornje meje za vlaganja v delnice s strani pokojninskih skladov. To naj bi omililo negativne učinke zaradi nižjih vplačil za pokojnine. Obremenjujoč ostaja še naprej potencialni presežek delnic zaradi nadaljnje privatizacije s strani vlade.

2011 utegne posreči z nadaljnjimi zviševanji obresti

Republika Češka

Češko gospodarstvo še naprej močno okreva, v korist pa mu je zlasti močno povpraševanje iz tujine, zlasti iz Nemčije. Izvoz in uvoz kažeta še naprej visoke stopnje rast v primerjavi z lanskim letom. Industrijska proizvodnja je postala novembra presenetljivo bolj živahna – podobno kot na Madžarskem. Inflacija je ponovno nekoliko porasla – na 2,3 % letne stopnje v decembru. „Osrednja stopnja“ (brez cen živil in energije) pa znaša 0,3 %. Donosi čeških obveznic so tudi januarja sledili osnovnemu vodilu evrske referenčne vrednosti obveznic (Nemčija) in so v mesečni primerjavi tendirali višje. Češka krona je bila januarja najmočnejša valuta regije.

Češki delniški trg si je po predhodni močni rasti nekoliko oddahnil in je januarja porasel za okoli 1 %.

Madžarska

Madžarska je presenetila z nepričakovano močnimi podatki za industrijsko proizvodnjo za november – mnogo opazovalcev trga je nato svoja pričakovanja glede rasti za 2010, 2011 in 2012 popravilo navzgor. Forint je v primerjavi z evrom pridobil, še močneje pa v primerjavi s švicarskim frankom – po dolgem času dobra novica za madžarske kreditojemalce posojil v tujih valutah.

Presenetljivo močni konjunkturni podatki

Dolgoročno se zdi madžarska raven donosov še vedno privlačna. Tečaji bodo sicer verjetno ostali volatilni, zlasti spričo še vedno obstoječih nejasnosti glede prihodnjih reform ter napetosti med vlado in centralno banko. Slednja je obresti ponovno zvišala za 0,25 % na zdajšnjih 6 % – kar je povsem razumljivo spričo močne rasti inflacije. Ta se je decembra v letni primerjavi zvišala za 4,7 %; „osrednja stopnja“ (brez živil in energije) je porasla za 2 % (julij 2010: 1,3 %).

Centralna banka tretjič zapovrstjo zvišala obresti

Madžarski delniški trg je bil januarja s plusom 6,5 % najmočnejši v tej regiji – zlasti so dali zagon tečajem presenetljivo dobri konjunkturni podatki.

Vzhodnoevropski mejni trgi

V Romuniji se je politična situacija v zadnjih mesecih umirila, reforme, ki jih subvencionira MDS, se izvajajo, s tem pa ni nobenih ovir več za naslednjo tranšo posojila. Romunska vlada je objavila načrte refinanciranja in bo v naslednjih letih pogosteje uporabljala kot finančni vir tudi trg evroobveznic.

Razponi donosov vzhodnoevropskih evroobveznic so v mesečnem razvoju tendirali nekoliko negativno. Proti koncu meseca so ob slabši naklonjenosti vlagateljev tveganju zaradi protestnega vala v severni Afriki oz. na Bližnjem vzhodu nekoliko porasli. Dolgoročno ostajajo aktualne ravni še naprej privlačne. Volatilnost pa bo najverjetneje ostala tudi zaradi prisotne zaskrbljenosti spričo dolgov v državah na obrobju evroobmočja.