Ameriški delniški indeksi v zadnjih dveh tednih niso uprizorili pretirane volatilnosti. V enakem obdobju je nekoliko padla cena zlata in srebra.
Ameriški delniški indeksi v zadnjih dveh tednih niso uprizorili pretirane volatilnosti Osrednji borzni indeks Dow Jones 100 je izgubil 0,2 odstotka vrednosti in trgovanje zaključil pri 14.937 indeksnih točkah, torej pod psihološko mejo 15.000 točk. Praktično enak minimalen padec je zabeležil tudi indeks S&P500, ki ga je 0,15 odstotna izguba potisnila na 1.655 indeksih točk. Nekoliko bolje se je odrezal tehnološki sektor. Nasdaq100 je pridobil slab odstotek vrednosti in trgovanje končal pri 2.129 indeksnih točkah.
Srebro vzporedno z zlatom
V enakem obdobju je nekoliko padla cena zlata. Navkljub dejstvu, da se je cena še v začetku preteklega tedna gibala okoli 1.410 ameriških dolarjev za unčo, je nato cena ponovno padla na nivoje blizu 1.370 dolarjev, kar je pomenilo 0,5 odstoten padec v primerjavi s ceno izpred štirinajstih dni. Enako sliko rasti in nato padca smo lahko opazovali na ceni srebra. Za unčo so kupci v petek odštevali okoli 23,15 ameriškega dolarja, oziroma praktično enako kot pred dvema tednoma. Vmesni skok srebra je bil nekoliko močnejši kot pri zlatu, saj se je cena dvignila za opaznih 8 odstotkov, preden je ponovno zgrmela nižje. Rast je zabeležila cena surove nafte. Za 159-litrski sodček zahodno teksaške nafte so kupci konec tedna morali odšteti dobrih 108 ameriških dolarjev.
ZDA: dobri ekonomski podatki s trga dela in pozitivni podatki o gibanju gospodarske aktivnosti
Delniške indekse v ZDA so v zadnjem tednu iz negativnih številk nekoliko dvignili dobri ekonomski podatki s trga dela in pozitivni podatki o gibanju gospodarske aktivnosti. Zeleno luč za kupce na delniških trgih je podal tudi ameriški avtomobilski trg. Glede na zadnje objavljene podatke se je prodaja avtomobilov v ZDA ponovno dvignila na nivoje, ki jih je dosegala nazadnje v letu 2007. Novice o dobri prodaji so dvignile cene delnic večjih ameriških proizvajalcev, med njimi General Motors-a ter Ford-a.
Za veliko presenečenje so pretekli teden poskrbeli pri Microsoftu. Tehnološki gigant je objavil prevzem dela družbe Nokia, ki se ukvarja z mobilno telefonijo. Cena delnic družbe Nokia je po objavi poskočila za okoli 40 odstotkov. Poteza Microsofta je po mnenju mnogih nadaljevanje njihove dosedanje poslovne strategije »brez strategije«. Podjetje je v zadnjih letih na hitro razvijajočem se trgu mobilnih naprav storilo mnogo napak in zamudilo praktično vse glavne trende. Bo nakup Nokijine mobilne enote rešilna bilka za Microsoft, ali gledamo počasen zaton nekdaj inovativnega podjetja Microsoft?
